25. člen
(pogoji za oblikovanje ograj in podpornih zidov)
(1)
Pri ograjevanju parcel je potrebno upoštevati tip, material in višino ograj, ki je značilna za naselje. Praviloma se uporabljajo žive meje ter preproste žične ali lesene ograje. Varovalne in igriščne ograje morajo biti prosojne, neizstopajočih barv.
(2)
V stanovanjskih območjih višine ograj (razen varovalnih, igriščnih in protihrupnih) ne smejo presegati 1,20 metra. Polne ograje niso dovoljene, razen če gre za protihrupne ograje ali objekte kulturne dediščine.
(3)
Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika.
(4)
Za velikost in oblikovanje ograj za zaščito pred divjadjo je treba smiselno upoštevati predpise o zaščiti nelovnih površin.
(5)
Podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali oziroma ozelenjeni, pri čemer je potrebno upoštevati kakovostne principe gradnje in oblikovanja, ki so značilni za posamezno območje.
(6)
Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti krajini naj se izvaja na način, da omogoča prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst. Pri umeščanju obor ali ograj v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati obstoječe stečine divjadi (gozdne poti divjadi) in se jim izogniti.
(7)
Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena je potrebno na območjih naselbinske dediščine (varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine) za postavitev ograj in njihovo oblikovanje predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.