33. člen
(gradnja elektroenergetskega omrežja in javne razsvetljave)
(1)
Nizko in srednjenapetostno elektroenergetsko omrežje ter omrežje javne razsvetljave je v naseljih potrebno zgraditi v podzemni izvedbi. Praviloma se omenjena omrežja izvajajo podzemno tudi na območjih kvalitetne in prepoznavne kulturne krajine, območjih kulturne dediščine ter območjih naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Na teh območjih je možna tudi nadzemna izvedba z lesenimi nosilnimi drogovi.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je na območjih registriranih arheoloških najdišč potrebno nizko in srednjenapetostno elektroenergetsko omrežje ter omrežje javne razsvetljave praviloma zgraditi v nadzemni izvedbi. Če tega s tehničnega vidika ni mogoče izvesti, so takšni posegi praviloma možni šele po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav in na osnovi njihovih ugotovitev. Vsi posegi v zemeljske plasti morajo biti tlorisno in globinsko minimalizirani.
(3)
Na območjih, kjer se načrtuje gradnja novih objektov in na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno izvesti ojačitve obstoječega elektro omrežja oziroma zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje in trase za priključne srednje napetostne vode.
(4)
Prečkanje prometne infrastrukture je potrebno izvesti z zaščitnimi cevmi (cevnimi propusti).
(5)
V okviru obstoječih mlinov in žag je dovoljena gradnja malih hidroelektrarn. Male hidroelektrarne v območjih naravne dediščine so dopustne na krajinsko in ekološko sprejemljivih lokacijah. Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti zagotovljen prehod rib (ribja steza) in takšen pretok vode, ki zagotavlja biološki minimum.
(6)
Vse površine v naseljih, ki so v javni rabi, morajo biti skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov opremljene z enotnim sistemom javne razsvetljave. Dostopne ceste in hodniki za pešce morajo praviloma biti opremljeni z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne ulice in ceste pa z visokimi. Na območju vaške/trške poselitve je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe kakovostne oblikovne rešitve, ki so značilne za posamezno območje. Ulične svetilke morajo biti usklajene z normativi glede svetlobnega onesnaževanja.