Rejništvo se šteje za samostojno poklicno dejavnost, če rejnik izpolnjuje pogoje, ki jih določa samoupravni splošni akt o pogojih za priznanje rejništva kot samostojne poklicne dejavnosti, ki ga sklenejo Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije ter Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji.
Za svoje delo prejema rejnik rejnino, katere višina se določi s pogodbo o rejništvu.
Rejnina obsega povračilo materialnih izdatkov za oskrbo otroka oziroma odrasle osebe v rejništvu in povračilo za delo rejnika. Natančnejše osnove in merila za določanje višine rejnine določi občinska skupnost socialnega skrbstva.
Občinska skupnost socialnega skrbstva, ki plačuje rejnino, ima pravico do celotnega ali delnega povračila rejnine od tistih, ki so dolžni preživljati otroka v rejništvu oziroma iz dohodkov in premoženja otroka; za odrasle osebe, nameščene v oskrbo v tujo družino, pa iz dohodkov in premoženja te osebe oziroma iz dohodkov tistih, ki so jo dolžni preživljati.