101. člen
(pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine)
(1)
Kulturna dediščina je prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu in drugih uradnih evidencah.
(2)
Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(3)
Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:
-
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
-
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4)
Gradnje novih objektov, dozidave obstoječih objektov, nadzidave obstoječih objektov in drugi dopustni posegi določeni s tem odlokom, so na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave objekta ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja, varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji varstva, ki veljajo za ta objekt ali območje.
(5)
Za posege v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstvena območja dediščine ali registrirane dediščine, vpisane v register nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(6)
Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podrobnejše podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(7)
Za poseg v objekt ali območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo.
(8)
Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
(9)
Za varstvena območja dediščine veljajo merila in pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10)
Za registrirano kulturno dediščino, ki ni razglašena za kulturni spomenik in ni varstveno območje, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki je nosilka vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni v tem členu.
(11)
Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo poleg določb prejšnjega odstavka tudi dodatni prostorski izvedbeni pogoji, kot jih določajo varstveni režimi za posamezne podvrste dediščine.
(12)
Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, na podlagi katerega se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
-
tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
-
gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
-
oblika zunanje podobe (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
-
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
-
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
-
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
-
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolico značilnostim stavbne dediščine),
-
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(13)
Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, na podlagi katerega se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
-
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
-
odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
-
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
-
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
-
naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
-
podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
-
odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
-
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
-
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(14)
Za območja kulturne krajine velja varstveni režim, na podlagi katerega se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
-
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
-
odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
-
sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
-
tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
-
odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(15)
Za območja vrtno-arhitekturne dediščine velja varstveni režim, na podlagi katerega se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
-
kompozicija, zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
-
kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
-
naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.),
-
funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
-
podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
-
oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.),
-
ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja,
-
rastišče,
-
posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.).
(16)
Za registrirano memorialno dediščino velja varstveni režim, na podlagi katerega se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
-
avtentičnost lokacije,
-
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
-
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(17)
Pri posegih v vplivna območja kulturne dediščine velja varstveni režim, na podlagi katerega se ohranjajo varovane vrednote kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(18)
V območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovala arheološke ostaline ali spremenila njihov vsebinski in prostorski kontekst. V posamezna registrirana arheološka najdišča so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
-
če ni možno najti drugih rešitev in
-
če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(19)
Ob enotah in območjih kulturne dediščine ter v vplivnih območjih kulturne dediščine ni dovoljeno postavljanje nezahtevnih in enostavnih objektov, z izjemo nezahtevnih in enostavnih objektov za potrebe obstoječe stanovanjske hiše ali gospodarskega poslopja, če to ne krni prostorskih kvalitet kulturne dediščine.
(20)
V smeri vedut (s komunikacijskih poti na kulturno dediščino) ni dovoljeno postavljati reklamnih panojev ali drugih enostavnih objektov, ki bi zmanjševali prostorski pomen kulturne dediščine.
(21)
Pri posegih ob kulturni dediščini je treba zagotoviti varovalni pas med posegom in kulturno dediščino. Ohranja se celovitost kulturne dediščine, tako da se ustrezno umešča objekte ob enote kulturne dediščine. Za ohranjanje dobrega stanja kulturne dediščine je obvezno ohranjanje krajinske identitete, ohranjanje značilnosti grajenih struktur, ohranjanje vedut in prenova vaških jeder.
(22)
Ne glede na določila tega odloka je potrebno v primeru odkritja nove kulturne dediščine o tem obvestiti strokovne službe. Pri vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(23)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(24)
Na območjih nezaznamovanih (prikritih) vojnih grobišč iz časa ob koncu II. svetovne vojne, do izvedbe potrebnih raziskav, ni dovoljeno izvajati zemeljskih del: grobišče Selo pri Žirovnici, Bavdov travnik pod Ajdno, med hribom Požarnica in potokom Ratibovec, Belejeva lipa – travnik zahodno od Vrbe. Evidentirana so naslednja vojna grobišča:
+-------+-----------------+-------+----------+-----------------+ |Oznaka | Ime | Parc. | K.o. | Zanesljivost | | | | št. | | | +-------+-----------------+-------+----------+-----------------+ | 49 |Selo pri | 94 |Žirovnica |Lokacija | | |Žirovnici – | | |približna – | | |grobišče Selo pri| | |zanesljivi viri | | |Žirovnici | | | | +-------+-----------------+-------+----------+-----------------+ | 499 |Vrba – grobišče | 1094 |Zabreznica|Lokacija | | |Belejeva lipa | | |približna – | | | | | |zanesljivi viri | +-------+-----------------+-------+----------+-----------------+ | 195 |Moste – grobišče | 1139 |Žirovnica |Lokacija | | |Bavdova ledina 2 | | |približna – | | | | | |nezanesljivi viri| +-------+-----------------+-------+----------+-----------------+ | 50 |Moste – Grobišče | 1143 |Žirovnica |Lokacija natančno| | |Bavdova ledina 1 | | |določena | | | | | |– grobišče | | | | | |potrjeno | +-------+-----------------+-------+----------+-----------------+