36. člen
(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire)
Kmetijstvo
(1)
Vseh kmetijskih površin v Občini Žirovnica je 1068 ha, od tega je 782,3 ha najboljših kmetijskih površin (K1) in 285,8 ha drugih kmetijskih površin (K2).
(2)
Pri izdelavi tega OPN je spremenjena raba nekaterih zemljišč:
-
iz stavbnih zemljišč je vrnjeno v najboljša kmetijska zemljišča 1,4 ha zemljišč,
-
iz stavbnih zemljišč je vrnjeno v druga kmetijska zemljišča 2,3 ha zemljišč,
-
iz najboljših kmetijskih zemljišč je spremenjeno v stavbna zemljišča 11,1 ha zemljišč,
-
iz drugih kmetijskih zemljišč je spremenjeno v stavbna zemljišča 0,9 ha,
-
iz gozdnih zemljišč je spremenjeno v najboljša kmetijska zemljišča 5,1 ha,
-
iz ostalih območij je v najboljša kmetijska zemljišča spremenjeno 0,3 ha.
(3)
V občini je 176 kmetijskih gospodarstev.
(4)
Intenzivno in tržno konkurenčno kmetijstvo naj se razvija na ravninskih predelih, kjer naj bi se izvajale tudi vse oblike agrarnih operacij ob upoštevanju ekoloških in kulturnovarstvenih kriterijev ter ob upoštevanju potreb športa, rekreacije in turizma (kolesarske poti, jahalne steze, sprehajalne poti idr.).
(5)
Omogoči se selitev celotnih kmetij na kmetijska zemljišča na robovih naselij z ustreznimi pogoji v izvedbenih prostorskih dokumentih.
(6)
Kmetijstvo naj zadrži funkcijo ohranjanja kulturne krajine (kombinacija z gozdarstvom, kmečkim turizmom, gospodarjenje hkrati z nekmečko zaposlitvijo). V urbanih zgostitvenih predelih se kmetijstvo razvija tudi v obliki intenzivne pridelave na manjših površinah (mešane kmetije). Podpreti je treba tudi prizadevanja, da se ob upoštevanju okoljevarstvenega vidika preide na tako imenovane sonaravne postopke kmetovanja.
(7)
Kmetijstvo je treba opredeliti:
-
kot razvojno-gospodarsko dejavnost, ki ima določene zahteve po prostoru in stanju naravnih virov,
-
z upoštevanjem njegovega naraščajočega družbenega pomena, ki se kaže tudi v varstvu krajine.
(8)
Na območjih prepoznavnih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce.
(9)
Območje občine je del ribiških okolišev Jesenice, Radovljica in Tržič, v katerih izvajalci ribiškega upravljanja, z namenom zagotavljanja in ohranjanja ugodnega stanja in trajnostne rabe rib, načrtujejo parametre ribiškega upravljanja in varovanja.
Gozdarstvo
(1)
Gozdarstvo je, čeprav gospodarsko pomembna dejavnost, malo opazna. Je tudi dejavnost, ki je prijazna do naravnih sestavin krajine. Gozd je naravno najbolj ohranjen del krajine, ki ima na posameznih zemljiščih predvsem varstveno vlogo. Zemljišča ščiti pred erozijo, ustvarja kakovostnejše življenjske razmere za naravne biološke vrste, posebej v povezavi s površinskimi vodami in mokrišči. Načrtovanje gozdnih cest mora upoštevati dostopnost do hudournikov in potrebna dela v povirjih.
(2)
Gozdovi v prvem varstvenem pasu zavarovanih virov pitne vode se razglasijo za gozdove s posebnim namenom.
(3)
Nosilci usmerjanja in gospodarjenja z gozdnim prostorom si morajo prizadevati za ohranjanje podobe kulturne krajine, zlasti v naslednjih krajinskih enotah:
-
na Savski ravni ob reki Savi Dolinki,
-
v goratem delu območja od Peči do državne meje,
-
v gozdnih ostankih v kmetijski krajini in v gozdnih obrobjih naselij.
(4)
V gozdovih je prepovedana vsaka sočasna raba gozda, ki bi ogrožala njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.
(5)
Zelo pomembna je ohranitev deleža gozdnih ostankov v kmetijski krajini in ob naseljih.
(6)
V večnamenskih gozdovih, ki imajo izjemno poudarjeno ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo Ie izjemoma (za javni interes), v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano rabo gozda in gozdnega prostora skladno s poudarjeno socialno funkcijo.
(7)
V osrednjih predelih velikih kompleksov gozdov je dopustno na račun gozda osnovati Ie travne in vodne površine ter speljati gozdno cesto.
(8)
V kmetijski krajini in ob naseljih krčenje gozdov ni dopustno; izjema so nujni infrastrukturni objekti, v izjemnih primerih so dopustni drugi posegi v robnem območju večjih kompleksov gozdov, ob predhodnem osnovanju nadomestnih gozdnih površin v prizadeti krajini.
(9)
V gozdovih je dopustna rekreacija, ki ne zahteva posebnih objektov in naprav.
(10)
Pri presoji posegov v gozdni prostor ima javni interes prednost pred zasebnim.
(11)
Postavitev bivalnih in pomožnih ali drugih enostavnih objektov v gozdnem prostoru ni dopustna. Izjemoma je dopustna postavitev začasnih enostavnih objektov, ki neposredno služijo gospodarjenju z gozdom:
-
če gospodarjenja z gozdom ni mogoče izvajati drugače ali bi bil drugačen način gospodarjenja nesorazmerno dražji,
-
če postavitev takšnih objektov ne poslabšuje možnosti uresničevanja funkcij gozda,
-
če gre za omejen čas namenske rabe objekta.
Predhodno je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, še pred tem pa je priporočljivo preveriti možnost posega v gozdni prostor.
Vode
(1)
Urejanje in varstvo voda obsega sorazmerno omejena območja vodotokov ali obvodnega prostora ter vodovarstvena območja glede na površino. Ena od funkcij upravljanja z vodami je preskrba prebivalstva z vodo. Druge funkcije zadevajo upravljanje z vodnim režimom voda, kar je povezano z gospodarjenjem z vodami in varovanjem ljudi in premoženja pred hudournim delovanjem voda ter skrb, da ne bi druge dejavnosti v prostoru poslabšale vodnega režima in kakovosti površinskih in talnih voda.
(2)
Za obvodni prostor je značilna velika biološka pestrost, ki praviloma ustvarja pestra krajinska prizorišča kot pomembno prvino krajinskega prostora.
(3)
Zaradi zaščite vodnih virov in vodovarstvenih območij pred onesnaženjem z fitofarmacevtskimi sredstvi in hranili, ki se jih uporablja v kmetijstvu, je v krajini treba ločevati vodni in kmetijski prostor z npr. obsežnimi vegetacijskimi pasovi.
(4)
Z usmeritvami za varstvo vodnih virov, vodnega in obvodnega prostora ter zadovoljivo oskrbo prebivalstva s kakovostno pitno vodo se bo:
-
nove posege v prostor načrtovalo na podlagi predhodnih analiz prostora z upoštevanjem vodnih zemljišč ter načinom gospodarjenja na njih, z upoštevanjem zavarovanih, poplavnih, erozijskih in drugih nestabilnih območij ter z upoštevanjem drugih specifičnosti delovanja vodnega sistema,
-
zavarovalo in varovalo vode v površinskih vodotokih in podzemne vode v različnih tipih vodonosnikov, ki se že ali se bodo zajemali kot pitna voda ter varovalo zahtevano kakovost voda za uporabo v tehnoloških procesih,
-
zagotavljalo racionalno rabo vode ter omogočilo ponovno uporabo vode z vpeljevanjem z vodo varčnih tehnologij oziroma izključevalo ali preusmerjalo gospodarske aktivnosti s prekomerno porabo vode ter spodbujalo varčevanje v individualni porabi,
-
pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima upoštevala naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima,
-
usmerjalo v boljše tehnologije, tako pri procesu proizvodnje kot tudi pri procesu odpravljanj onesnaženja v skladu z zahtevami Evropske unije,
-
saniralo degradirana in ogrožena območja,
-
zagotavljalo možnost uporabe in dostopa do vodnega javnega dobra,
-
sodelovalo v medobčinskem usklajevanju aktivnosti za urejanje in ohranjanje vodnega sistema, kjer le-ta sega na območja sosednjih občin.
(5)
Gradnje malih hidroelektrarn so dovoljene v skladu s podrobnim načrtom za upravljanje z vodami.
Turizem in rekreacija
(1)
Območje občine je bilo do zdaj premalo turistično usmerjeno, vendar bi se na tem področju lahko situacija izboljšala v smislu razvoja turizma, z upoštevanjem naslednjih ukrepov:
-
dopolnitev turistične ponudbe na obstoječih stavbnih površinah,
-
dopolnitev ponudbe za bližnje turistične centre skozi delo malih ponudnikov turističnih storitev,
-
ostala ponudba na kmetijah (konjereja, predelava mleka, med, biološko pridelana hrana) in možnost rekreacije (poleti pohodništvo, pozimi tek na smučeh),
-
zaradi prisotnosti voda v prostoru bi lahko nudili tudi športni ribolov v Savi Dolinki in akumulacijskem jezeru Završnica.
(2)
Za realizacijo teh ukrepov bo treba upoštevati naslednje usmeritve:
-
ohranjanje naravnih vrednosti in kulturne dediščine,
-
oblikovanje, izgradnja in prenova objektov namenjenih turizmu, ki povečuje kakovost prostora in ga ne degradira,
-
oblikovanje in spodbujanje trajnostnih oblik turizma in rekreacije v občini, z razvojem tistih segmentov turistične ponudbe, ki doprinesejo k ohranjanju poselitve in kulturne krajine,
-
naravne in kulturne vrednote se vključijo v turistično ponudbo z upoštevanjem njihove občutljivosti,
-
kvalitetno naravno in kulturno ohranjena območja se varuje in vzdržuje,
-
degradirana območja se sanira.
(3)
Pri vseh dejavnostih urejanja krajine, ki prostor gospodarsko izkoriščajo, mora obstajati skrb za ohranjanje turistične privlačnosti krajine.
Mineralne surovine
(1)
V občini ni podeljenih rudarskih pravic za gospodarsko izkoriščanje ali raziskovanje mineralnih surovin.
(2)
Izhodišče za izkoriščanje mora biti predvsem racionalno, strokovno in okolju prijazno ravnanje z mineralnimi surovinami, ki temelji na ocenjenem stanju, potrebah in trendih na področju izkoriščanja mineralnih surovin ter čim večji samooskrbi pri izkoriščanju mineralnih surovin za gradbeništvo in kamnarstvo. Posamezni obstoječi površinski kopi so lahko še zanimivi za oskrbo lokalnih potreb (vzdrževanje makadamskih cest). Za potrebe vzdrževanja cest se lahko predvidi enega od odkopov, ki naj pridobi pravico za rabo mineralne surovine.
(3)
Obstoječe odprte lokacije opuščenih kamnolomov, peskokopov, glinokopov in odlagališč odpadkov se prepusti samosanaciji.