102. člen
(pogoji glede ohranjanja narave)
(1)
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedene v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt Občine Žirovnica (ZRSVN, OE Kranj, marec 2008) in Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt za Občino Žirovnica – dopolnitev, maj 2009, ki se hranijo na sedežu Občine Žirovnica.
(2)
Za gradnjo objekta na zavarovanih območjih narave, območjih Natura 2000 in naravnih vrednot je, skladno s 105. členom Zakona o ohranjanju narave (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 96/04), potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje.
(3)
Ob vodotokih se ohranjajo poplavne in razlivne površine ter obvodni pas vegetacije. Vodnogospodarski objekti in obrežna zavarovanja se gradijo le za namen varstva pred poplavami in erozijami in to z naravnimi materiali, ob čim manjšem poseganju v obvodno vegetacijo in na način, ki ohranja dinamiko vodotoka. Ohranja se vzdolžna razgibanost vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi, prodišči, ipd. Prodišča se rabijo v taki količini, da se naravna dinamika vodotoka ne spreminja, brez večjih posegov v brežine in v času, ko ptice ne gnezdijo.
(4)
Na območjih botaničnih naravnih vrednot se ohranja obstoječa raba, kultura in ekološki pogoji, ki omogočajo obstoj naravne vrednote.
(5)
Ohranjajo se ogroženi habitati (predvsem mokrišča, suha ekstenzivna travišča, visokodebelni sadovnjaki, naravni vodotoki, poplavni gozdovi) in ogrožene živalske ter rastlinske vrste.
(6)
Obstoječe travniške habitate naj se ohranja v največji možni meri. Kjer to ni mogoče, naj se posegi izvajajo zgolj na območju gradnje. Poškodovane površine naj se po zaključku gradnje sanira in zasadi z avtohtonimi travniškimi mešanicami.
(7)
V čim večji meri se ohranjajo gozdni robovi, tradicionalni visokodebelni sadovnjaki, manjše skupine dreves in posamezna drevesa v krajini ter omejki (drevesne živice). Ohranjajo se tudi ravni ali vijugasti koridorji grmovnic in dreves (mejic) na kmetijskih zemljiščih in znotraj naselij zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti območja ter zaradi pomembnosti za prehranjevanje netopirjev na posebnih varstvenih območjih. Ohranjajo se živice in skupine dreves na pašnikih v dolini Završnice. Ohranjajo se ježe in vegetacija kot značilne geomorfološke oblike.
(8)
Prometno infrastrukturo naj se v prostor umešča tako, da se ohranijo elementi krajine, kot so mejice, travniški sadovnjaki in posamezna drevesa.
(9)
Gozdne ceste ne smejo biti trasirane preko naravnih vrednot in območij pomembnih z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti.
(10)
Agromelioracije se izvajajo tako, da bistveno ne spreminjajo reliefa oziroma ne posegajo v geomorfološke posebnosti. Hidromelioracije se ne izvajajo.
(11)
Gradnja na robu konglomeratnih teras ni dopustna.