33. člen
(urbanistično oblikovanje naselij)
(1)
Oblikovanje naselij na urbaniziranem podeželju naj bo usmerjeno v varovanje in vzpostavljanje prepoznavne podobe naselja ter varovanje identitete naravne krajine.
a)
Vzpostavljanje prepoznavne podobe naselij:
-
varujejo in dopolnjujejo se zavarovana območja, območja skupne identitete ter urbanistično in ambientalno kakovostna območja,
-
varujejo se pomembne prvine identitete naravne krajine,
-
varujejo in vzpostavljajo se prostorske členitve in presledki med morfološko raznolikimi deli naselja,
-
novogradnje morajo povzeti bistvene elemente avtohtonega stavbarstva, in sicer: naklon kritine ter razmerje med streho in fasado, priporočljivo je povzemanje značilnih stavbnih členov ter položaja objekta glede na sosednjega (gruča ali niz),
-
varujejo in vzpostavljajo se grajene in naravne prostorske dominante ter smeri pogledov nanje.
b)
Prilagajanje preureditve in širitve naselja obstoječim kakovostnim prostorskim strukturam:
-
nove zazidave se prilagajajo geometriji reliefnih oblik, omrežju vodotokov, smerem komunikacij in regulacij, smerem in konfiguraciji zidave, v ureditve nove zidave se vključuje naravna krajina.
c)
Zmanjševaje prevelikih razlik v stavbnem tkivu:
-
vzpostavljanje zazidave manjših enot istovrstnih tipov oziroma izenačenega merila,
-
dodajanje novih dominant k obstoječim na točkah zgostitve in na vozliščih cestnega omrežja.
(2)
Naselja na urbaniziranem podeželju so območja priseljevanja in koncentracije urbanih dejavnosti, hkrati pa še ohranjajo kmetijsko funkcijo. Usmeritve za urejanje so naslednje:
-
prostorski razvoj naj bo uravnotežen med izgrajevanjem, zapolnjevanjem, sanacijo, prenovo in širjenjem na nove površine,
-
v centralnih naseljih naj se še naprej koncentrirajo urbane funkcije, v preostalih naseljih pa predvsem osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti,
-
urejanje naselij naj poteka v kontekstu vzpostavljanja in sooblikovanja kulturne krajine,
-
vaška jedra naj se ohranjajo in funkcijsko dopolnjujejo z novimi centralnimi dejavnostmi.
(3)
Usmeritve za razvoj stanovanjske gradnje v naseljih na urbaniziranem podeželju so:
-
razmeščanje površin za gradnjo prostostoječih stanovanjskih hiš na območjih, ki ne kazijo krajinske in naselbinske podobe in jih je možno komunalno opremiti,
-
usmerjanje stanovanjske gradnje na površine primerne za zgoščevanje, zapolnjevanje in zaokroževanje obstoječe grajene strukture,
-
izboljševanje bivalnega okolja in stanovanjskega standarda v stanovanjskih območjih,
-
vključevanje naravne krajine v obstoječa in nova stanovanjska območja,
-
funkcijska in oblikovna sanacija obstoječih stanovanjskih površin, predvsem razpršene gradnje.
(4)
Priporočena tipologija stavb v naseljih: prostostoječe hiše, vrstne hiše, dvojčki, večstanovanjske hiše.
(5)
Pri načrtovanju objektov na območju vaških jeder se upošteva arhitekturne značilnosti starejših objektov:
-
razmestitev objektov je odvisna od tipa naselja, ker se v območju prepletata gručasti in obcestni tip, razpršena gradnja pa je redka,
-
naklon strehe se giblje v razponu od 35° do 42°, pogosto se pojavljajo čopi, kritina je sestavljena iz majhnih strešnikov, od sive do grafitno sive, rjave ali rdeče barve,
-
razmerje med ostenjem stranske fasade in streho je prb. 1–1,5:1,
-
značilni stavbni členi: pojavljajo se likovno poudarjeni elementi oblikovani v ometu.
(6)
Urejanje prometa v naseljih naj sledi naslednjim usmeritvam:
-
vzpostavljanje funkcionalnega prometnega omrežja, v katerem bo zagotovljena varnost udeležencev, odpravljanje ozkih grl, funkcionalna klasifikacija in Iočevanje tranzitnega, zbirnega in internega prometa,
-
središča naselij naj se razbremeni motornega, predvsem mirujočega prometa,
-
oblikovanje prometnic naj se prilagaja morfologiji bližnje okolice, prometnice naj imajo več elementov bivalnega standarda (drevoredi in zazelenitve, kolesarske poti, počivališča, klopi za posedanje),
-
ob vseh objektih in posegih v območju naj se določijo površine za mirujoči promet in manipulativne površine, da ne bi prihajalo do dodatnih obremenitev okolice z vozili.