(1)
Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Določen je za istovrstne površine, in znaša največ:
– stanovanjske površine (SS) 0,35
– površine podeželskega naselja (SK) 0,40
– gospodarske cone (IG) 0,50
– površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) 0,50
– površine za turizem (BT 0,30
– športni centri (BC) 0,35.
(2)
Za območja (CU), v katerih je velik delež nestanovanjskih stavb, ter za območja stavb za posebne namene (SB), se faktor zazidanosti določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno dejavnost, če so zanjo predpisani, za ostale parcele namenjene gradnji pa je faktor zazidanosti 0,45.
(3)
V območjih kulturne dediščine faktorji zazidanosti iz prvega odstavka tega člena niso zavezujoči, če smernice ZVKD predpisujejo drugače.