39. člen
(območja kmetijskih zemljišč)
(1)
Zasnova kmetijskih površin opredeljuje površine najboljših kmetijskih zemljišč in površine drugih kmetijskih zemljišč.
(2)
Izogibati se je treba preoblikovanju drobno strukturirane kmetijske krajine v obsežne monokulturne kmetijske površine brez členitvenih prvin, ki so ustvarjale značilno krajinsko sliko teh območij v preteklih stoletjih, npr. obvodna zarast, drevesne in grmovne živice, posamična drevesa, izmenjava kultur na površinah z drobno parcelno strukturo in podobno.
(3)
Nadomeščanje kmetijskih zemljišč za posege, ki so večji od 5000 m2 in za katere je potrebno zaradi zagotavljanja in ohranjanja resursa zagotoviti ustrezna nadomestna kmetijska zemljišča, se določijo skladno z ugotovitvami iz okoljskega poročila.