83. člen
(oblikovanje površin zunaj naselij)
(1)
Pri regulacijah in melioracijah je treba ohranjati naravne značilnosti prostora. Kjer razmere to dopuščajo, je potrebno ohranjati prvotni potek vodotoka (meandri) in vegetacijsko strukturo ali ponovno vzpostaviti avtohtono vegetacijo. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno ohranjati v čim večji meri.
(2)
Brežine, nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru bolj strmih brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabiti take elemente za zavarovanje ali zgraditi objekte za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago.
(3)
Po izvedenih gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je potrebno za ozelenjevanje praviloma uporabljati samonikle vrste.
(4)
Pri urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih agromelioracijah, je potrebno ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Prav tako je treba ohranjati gozdni rob, ga na novo zasaditi ali okrepiti ter ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti.
(5)
Z urejanjem pašnikov ter gradnjo gozdnih in dostopnih cest se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnovesja na labilnih tleh ter preprečiti odtok visokih voda in hudournikov. Urejanje pašnikov je potrebno izvesti pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.
(6)
Ureditve smučišč so dopustne na krajinsko in ekološko sprejemljivih lokacijah na podlagi strokovne ocene vplivov na okolje.
(7)
Dopustno je odvzemati mivko, pesek, prod in kamenje iz naravnih vodotokov, iz vodnih in obvodnih zemljišč:
-
če je dokazan večji dotok plavin od transportne sposobnosti vodotoka,
-
če obstaja stalna težnja dviganja gladine zaradi zaprodenja,
-
če zaprodenje ogroža vodnogospodarske objekte in naprave,
-
če je ogrožen dotok vode v podtalnico,
-
če je potrebno poglobiti dno zaradi plovbe ali boljšega dotoka vode.
(8)
Manjši peskokopi in gramoznice so dopustni za lokalne potrebe na vidno neizpostavljenih ter ekološko neproblematičnih legah. Po končani rabi je potrebno peskokope in gramoznice sanirati ter vzpostaviti prvotno stanje. Manjši odkopi proda in dolomitnega peska ter odkopi morenskega gradiva, za katere ni podeljeno dovoljenje za pridobivanje mineralne surovine, naj se prepustijo samosanaciji.
(9)
Novogradnje objektov na površinah, ki niso namenjene poselitvi, so dopustne na vizualno neizpostavljenih legah. Novi objekti ne smejo preprečevati dostopa in prevoza do gozda ali kmetijskih površin po dosedanjih poteh oziroma je potrebno omogočiti nadomestno prometnico.