74. člen
Homogenost in sestava finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok
1.
Listinjeni vrednostni papirji so primerni, če je finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji, homogeno, tj. o njem mora biti možno poročati zgolj po eni od vrst obrazcev za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila iz Priloge VII, pri čemer se te vrste nanašajo na:
(a)
stanovanjske hipoteke;
(b)
posojila malim in srednje velikim podjetjem;
(c)
posojila za nakup avtomobila;
(d)
potrošniška posojila;
(e)
terjatve iz naslova lizinga;
(f)
terjatve iz naslova kreditnih kartic.
2.
Eurosistem lahko na podlagi ocene podatkov, ki jih predloži nasprotna stranka, šteje, da listinjen vrednostni papir ni homogen.
3.
Listinjeni vrednostni papirji ne smejo vsebovati nobenega finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok in ga je ustvaril neposredno nosilec s posebnim namenom, ki je izdal listinjene vrednostne papirje.
4.
Finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, ne sme vsebovati, v celoti ali delno, dejansko ali potencialno, tranš drugih listinjenih vrednostnih papirjev. Ta kriterij ne izključuje primernosti listinjenih vrednostnih papirjev, pri katerih sta v strukturo izdaje vključena dva nosilca s posebnim namenom, ki izpolnjujeta kriterij »prave prodaje«, tako da so dolžniški instrumenti, ki jih izda drugi nosilec s posebnim namenom, neposredno ali posredno zavarovani z izvornim skladom finančnega premoženja, in se vsi denarni tokovi iz finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok, prenesejo s prvega na drugi nosilec s posebnim namenom.
5.
Finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, ne sme vsebovati, v celoti ali delno, dejansko ali potencialno, kreditnih zapisov, poslov zamenjav ali drugih izvedenih finančnih instrumentov, sintetičnih vrednostnih papirjev ali podobnih terjatev. Ta omejitev ne zajema poslov zamenjav, ki se uporabljajo pri transakcijah z listinjenimi vrednostnimi papirji izključno za zavarovanje pred tveganji.
6.
Finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok, mora vključevati pravico do poplačila iz celotnega premoženja dolžnikov.