Izdaja navadnih delnic v trenutku izvršitve pravic ali zamenjave potencialnih navadnih delnic običajno ne ustvari elementa nagrade. Razlog za to je dejstvo, da se potencialne navadne delnice običajno izdajo za pošteno vrednost, kar povzroči sorazmerno spremembo virov, ki jih ima na voljo podjetje. Pri izdaji nakupnih pravic pa je izvršilna cena pogosto nižja od poštene vrednosti delnic. Zato, kot je navedeno v 27.(b) členu, vsebuje takšna izdaja nakupnih pravic element nagrade. Če se izdaja nakupnih pravic ponudi vsem obstoječim delničarjem, je število navadnih delnic, ki se uporabi pri izračunu osnovnega in popravljenega čistega dobička na delnico za vsa obdobja pred izdajo nakupnih pravic, število navadnih delnic v obtoku pred izdajo, ki se pomnoži z naslednjim količnikom:
poštena vrednost na delnico neposredno pred izvršitvijo pravic teoretična poštena vrednost na delnico po izdaji pravic
Teoretična poštena vrednost na delnico po izdaji pravic se izračuna tako, da se skupna poštena vrednost delnic neposredno pred izvršitvijo pravic sešteje z izkupičkom iz izvršitve pravic, seštevek pa se deli s številom delnic v obtoku po izvršitvi pravic. Če se bo s pravicami javno trgovalo ločeno od delnic še pred datumom izvršitve, se poštena vrednost izmeri na koncu zadnjega dne, ko se z delnicami in pravicami trguje skupaj.