21. člen
(namen in upravičenost podpor)
(1)
Podpore se dodeljujejo z namenom spodbujanja razvoja projektov, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, shranjevanju energije in uporabi odvečne toplote, s ciljem povečanja deleža obnovljivih virov v energetski mešanici, zagotavljanja finančne stabilnosti projektov ter s tem omogočanja trajnostnega izvajanja projektov, in na krepitvi tržne integracije obnovljivih virov energije z izboljšanjem njihove konkurenčnosti in vključevanjem v energetski trg.
(2)
Podpore se načrtujejo tako, da se prepreči vsako neupravičeno izkrivljanje učinkovitega delovanja trgov ter hkrati ohranijo učinkovite spodbude za poslovanje in cenovni signali. Če so stroški proizvodnje energije iz obnovljivih virov ali uporabe odvečne toplote, vključno z normalnim tržnim donosom na vložena sredstva, višji od tržnih cen tovrstne energije, se za energijo, proizvedeno v teh napravah, lahko dodelijo podpore.
(3)
Višina podpore se določi po načelu stroškovne učinkovitosti s ciljem zagotoviti učinkovito rabo energije in spodbujati rabo obnovljivih virov energije. Pri določanju načinov spodbujanja in višine podpor se lahko upoštevajo tudi drugi vidiki, kot so odpornost energetskih sistemov, okoljska trajnostnost, socialni vidik, ohranjanje kulturne dediščine in naravnega okolja, uporaba naravnih materialov, povezovanje energetskih sektorjev in sistemov ter spodbujanje zaposlovanja in regionalnega razvoja.
(4)
Pri določanju načinov spodbujanja in višine podpor je mogoče za demonstracijske in pilotne projekte, skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in manjše proizvodne naprave določiti višjo raven podpore. Za skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov se upoštevajo njihove posebnosti, hkrati pa se zagotovi enakopravna možnost sodelovanja pri pridobivanju podpor kot drugim udeležencem na trgu.