Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtoceste mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni načrt in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
Trasa avtoceste
Vse odbojne ograje na avtocesti so v kovinski izvedbi in ne presegajo višine 0.75 m; izjemoma je na območju podtalnice dopustna izvedba betonskih odbojnih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami. Srednja varnostna ograja na avtocesti med km 8,640 in km 8,851 pododseka Blagovica–Lukovica in km 0,000 in km 1,850 pododseka Lukovica–Šentjakob se izvede v demontažni izvedbi.
Ločilni pas je zatravljen ali zasajen z grmovnicami, razen na delu avtoceste med km 8,640 in km 8,851 pododseka Blagovica–Lukovica in km 0,000 in km 1,850 pododseka Lukovica–Šentjakob, kjer je vmesni ločilni pas asfaltiran.
Objekti na avtocesti (nadvozi, podvozi, mostovi)
Vsi objekti na avtocesti morajo biti arhitekturno oblikovani in usklajeni z urbano in krajinsko podobo prostora.
Z namenom, da se v največji možni meri ohrani odprtost prostora in pogledi na prostorske dominante, se z daljšo konstrukcijo izvedejo nadvozi na deviacijah cest :
Oporni zidovi morajo biti oblikovani tako, da se čimbolj vključujejo v urbano in krajinsko podobo prostora. Niveleta mostov na poljskih poteh se izvede v konkavnih zaokrožitvah, tako da se niveleta poljske poti čimprej spusti na okoliški teren in nasip poti ne zapira pretočnega profila poplavnih vod.
Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev mostu čez Kamniško Bistrico mora vsebovati tudi arhitekturni projekt.
Priključki
Območja priključkov morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovana; ureditev celotnega območja posameznega priključka mora biti izdelana v krajinsko ureditvenem načrtu.
Protihrupne zaščite
Možni načini izvedbe protihrupnih zaščit so: protihrupne ograje iz različnih materialov (les, beton ipd.), transparentne protihrupne ograje, obsajene protihrupne ograje, ozelenjene protihrupne ograje in ozelenjen protihrupni nasip (načini so smiselno opredeljeni v grafičnem delu lokacijskega načrta).
Tip protihrupne zaščite je treba prilagajati urbani in krajinski podobi prostora in ga zaradi percepcije voznika na avtocesti spreminjati na ustrezni razdalji. Na mestih, kjer je zaradi drugih ureditev (nadvozi) predviden nasip, se le-ta izvede tako, da prevzame funkcijo protihrupne zaščite in ozeleni z ustrezno vegetacijo.
Na mestih, kjer se odpirajo zanimivi pogledi z avtoceste na okoliški prostor in prostorske dominante (kulturna krajina v okolici Pšate, Kamniške Alpe, Krumperk, Limbarska gora, južna pobočja Črnega grabna) se izvede transparentna protihrupna ograja.
Posegi v obcestni prostor
Vsi posegi v relief, nasipi in vkopi, se morajo v največji možni meri prilagajati obstoječemu reliefu. Brežine vkopov in nasipov morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in zasajene z ustrezno vegetacijo.
Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno; nove zasaditve morajo temeljiti na obstoječi vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (živice, posamezne skupine dreves, razgiban gozdni rob, obvodna vegetacija).
Gozdni robovi morajo biti sanirani, s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije. Detajlna reliefna in vegetacijska obdelava obcestnega prostora, kakor tudi razporeditev transparentnih protihrupnih zaščit, mora biti prilagojena ohranjanju zanimivih pogledov v prostoru in krajinski značilnosti prostora.
Na stikih avtoceste s kmetijskimi zemljišči mora biti med zunanjim robom voznega pasu in kmetijskimi zemljišči območje široko najmanj 10 m. Kjer niso izvedeni protihrupni ukrepi se med avtocesto in kmetijskimi zemljišči izvede gosta ozelenitev z ustrezno avtohtono grmovno vegetacijo.
Regulacije vodotokov se izvedejo sonaravno, s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone, drevesne in grmovne, obvodne vegetacije. Dele vodotokov, ki po izvedbi regulacijskih del izgubijo pretočno funkcijo, je treba rekultivirati v skladu na rabo sosednjih zemljišč ali urediti nadomestni biotop z vsemi potrebnimi objekti, da bo kljub regulacijskim delom pretok vode stalen.
Vse odseke obstoječih cest, ki po izgradnji avtoceste in drugih ureditev ostanejo brez funkcije, je treba rekultivirati v skladu z rabo sosednjih zemljišč (v kmetijska zemljišča, vegetacijske sestoje); kjer ostanejo v funkciji ceste, pa morajo biti njihovi profili ustrezno prilagojeni novim obremenitvam, ostanki pa prav tako rekultivirani.
Cestninska postaja
Območje in objekti cestninske postaje morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovani in prilagojeni urbanistični in krajinski podobi prostora.
Mokri zadrževalnik Drtijščica
Pregrada zadrževalnika Drtijščica se mora prilagoditi obstoječemu reliefu. Vegetacija na njej se mora prilagoditi avtohtoni vegetaciji; na dolvodni strani se brežina nasipa zasadi z grmovnicami, na gorvodni se zatravi.