Zakol živali iz prvega odstavka 34. člena tega zakona, katerih meso je namenjeno za javno potrošnjo ali za izvoz, obdelava in predelava mesa, rib, mleka, jajc in drugih izdelkov živalskega izvora, namenjenih za javno potrošnjo ali za izvoz, ter njihovo uskladiščenje so dovoljeni samo v klavnici oziroma drugem objektu, ki glede graditve, tehnične ureditve, opreme, načina dela, strokovnega kadra in higiene izpolnjuje predpisane pogoje.
Izjemoma se smejo izven klavnice klati kopitarji in parkljarji, katerih meso je namenjeno za javno potrošnjo, vendar samo takrat, kadar jih je treba zaklati v sili, tega pa ni mogoče storiti v klavnici.
Klavnice, hladilnice in objekti za obdelavo, predelavo in skladiščenje proizvodov živalskega izvora iz prvega odstavka tega člena ter proizvodnja v njih morajo biti pod veterinarsko-sanitarno kontrolo.
Pod veterinarsko-sanitarno kontrolo so tudi surovine in aditivi, ki se uporabljajo pri obdelavi in predelavi proizvodov živalskega izvora v objektih iz prvega odstavka tega člena.
Meso, ribe, mleko in jajca in njihovi izdelki ter med, raki, školjke, polži in žabe in izdelki iz rakov, školjk, polžev in žab se ne smejo dati v promet ali izvoziti, če vsebujejo več radioaktivnih snovi ter bioloških ali kemičnih ostankov, kot je dovoljeno.
Proizvode, surovine in odpadke živalskega izvora, za katere se pri veterinarsko-sanitarnem pregledu ugotovi, da niso uporabni za prehrano ljudi, je treba kot take deklarirati in napraviti neškodljive.
Predpise o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati objekti iz prvega odstavka tega člena, izda zvezni upravni organ, pristojen za varstvo živali pred kužnimi boleznimi.