3. člen
(metodologija)
(1)
Izvajalec univerzalne storitve mora iz nabora vsake univerzalne storitve, ki jo zagotavlja, agenciji predložiti računovodske evidence in informacije o stroških in prihodkih ločeno za vsako posamezno univerzalno storitev. Končni neto stroški univerzalne storitve posameznega izvajalca so izračunani kot vsota neto stroškov nabora vseh univerzalnih storitev, ki jih zagotavlja, z upoštevanjem koristi, vključno z nematerialnimi koristmi.
&fbco;binary entityId="7448fc45-4aec-449a-a2ed-6c7041332716" type="png"&fbcc;
(2)
V posredovanih računovodskih evidencah in informacijah, ki jih predloži izvajalec, morajo biti transparentno opredeljeni stroški in prihodki ter koristi, ki so posledica zagotavljanja posamezne univerzalne storitve. Posredovani podatki morajo biti v ustrezni elektronski obliki (v strojno berljivih formatih). Izračun neto stroškov mora biti objektiven, proporcionalen, transparenten in nediskriminatoren. Na podlagi posredovanih računovodskih evidenc in informacij bo agencija revidirala in preverila računovodske podatke in informacije, na način, da bo pozvala izvajalca univerzalne storitve za ustrezna dodatna dokazila, v kolikor se bo to izkazalo za potrebno.
(3)
Vir posredovanih računovodskih evidenc in informacij so podatki, ki so izkazani v računovodskih izkazih izvajalca za preteklo poslovno leto. Med posredovanimi podatki morajo biti ločeno prikazani vsi stroški, prihodki in vložena sredstva. Izvajalec je dolžan, takoj po pridobitvi mnenja pooblaščenega revizorja k letnim izkazom, le-tega predložiti agenciji.
(4)
V posredovanih računovodskih evidencah in informacijah morajo biti jasno razvidni vsi stroški, prihodki in koristi, ki jih ima izvajalec z izvajanjem univerzalne storitve in bi se jim izognil oziroma bi jih izgubil, če te obveznosti ne bi izvajal. Ustrezen sistem ločenega računovodskega evidentiranja stroškov in prihodkov, mora zagotavljati pregled navedenih kategorij za vsako posamezno storitev iz nabora univerzalne storitve.