10. člen
(prepoznavnost blagovne znamke in dobro ime družbe)
(1)
Prepoznavnost izvajalčeve blagovne znamke vpliva na odločanje končnega uporabnika pri izbiri izvajalca za katerokoli elektronsko komunikacijsko storitev ponujeno na trgu, kar posledično vpliva na izvajalčevo trenutno in prihodnjo dobičkonosnost.
(2)
Izvajalec pri ovrednotenju obsega teh koristi upošteva ocenjeno vrednost postavke dobro ime družbe, ki ga poda neodvisni cenilec, ki se korigira z deležem prihodkov iz naslova zagotavljanja univerzalne storitve primerjalno s celotnimi prihodki izvajalca. Izračun se opravi po naslednjem postopku:
a. izračuna se razmerje med prihodki univerzalne storitve in celotnimi prihodki izvajalca,
b. celotna ocenjena vrednost blagovne znamke se pomnoži z dobljenim razmerjem, dobljeni rezultat predstavlja vrednost blagovne znamke, ki odpade na univerzalno storitev.
(3)
Z upoštevanjem navedenih postavk izvajalec opredeli vrednost koristi zaradi prepoznavnosti blagovne znamke in dobrega imena družbe ter jo ustrezno utemelji.
(4)
Vrednost izračunanih nematerialnih koristi iz naslova prepoznavnosti blagovne znamke in dobrega imena družbe, se odšteje od predhodno izračunanih neto stroškov.