Članica univerze zagotavlja doktorskemu kandidatu pomoč pri pripravi doktorske disertacije.
Če je tema interdisciplinarna, se praviloma imenuje dodatni mentor – somentor.
Mentor oziroma somentor kandidatu za pridobitev doktorata znanosti je lahko visokošolski učitelj v nazivu docent, izredni profesor, redni profesor in zaslužni profesor, če je znanstveno aktiven na področju z disertacijo povezane discipline.
Mentor oziroma somentor je dolžan omogočiti kandidatu občasne stike zaradi izvajanja svetovalnih funkcij.
Znanstveno aktivnost predlaganega mentorja ugotavlja Senat univerze.
Kriterije iz tretjega odstavka tega člena lahko na predlog članic univerze s splošnim aktom določi Senat univerze.
Senat članice po obravnavi pozitivnega mnenja komisije pošlje predlog teme doktorske disertacije s predlogom mentorja oziroma somentorja, skupaj z gradivom in svojim mnenjem Senatu univerze v odobritev. Pred obravnavo na Senatu univerze obravnava gradivo Komisija pristojna za podiplomski študij.