55. člen
(uporabljeni izrazi)
3.
4.1.1 Bivanje v intenzivnem vaškem oziroma podeželskem okolju
(1)
Poselitveni prostor ima specifičen značaj vasi/zaselka, ki vključuje prisotnost hrupa pri delu s kmetijsko mehanizacijo, prisotnost domačij živali tudi v odprtem prostoru ipd. GE je ob bivanju namenjena tudi primarnim dejavnostim – kmetijskim gospodarstvom, sekundarne dejavnosti obrti (vendar le skupina C – predelovalne dejavnosti) ter terciarnim in kvartarnim dejavnostim. Dejavnosti se lahko razvijajo ob upoštevanju drugih (urbanistično arhitekturnih) meril odloka.
3.
4.1.2 Bivanje v mirnem okolju
(2)
GE je namenjena bivanju, dopolnilno pa se v njej vzpostavijo tudi enote terciarnih in kvartarnih dejavnosti, vendar le tiste, ki po značaju in/ali obsegu nase ne veže večjega dodatnega prometa z osebnimi vozili ter nikakršnega tovornega prometa – razen dostave z vozili do 5 t največ dvakrat na teden ter da se lahko razvijajo ob upoštevanju drugih (urbanistično arhitekturnih) meril odloka.
3.
4.1.3 Dejavnosti
(3)
Dejavnosti se štejejo, kot je navedeno v nadaljevanju:
-
primarne dejavnosti: A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo: 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve, 02 Gozdarstvo, 03 Ribištvo, B Rudarstvo;
-
sekundarne dejavnosti: C Predelovalne dejavnosti, D Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja in F Gradbeništvo;
-
terciarne dejavnosti: G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H Promet in skladiščenje, I Gostinstvo, J Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L Poslovanje z nepremičninami, M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, S Druge dejavnosti;
-
kvartarne dejavnosti: O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, Q Zdravstveno in socialno varstvo, P Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.
(4)
Za urbane dejavnosti se štejejo terciarne in kvartarne dejavnosti. Za podrobnejšo členitev dejavnosti se uporablja Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008.
3.
4.1.4 Dvorišče
(5)
Dvorišče je prostor med glavno stavbo in drugimi stavbami na GE. Krajša dimenzija naj bo minimalna 5,0 m, optimalna pa 8,0 m. V njem gradnja stavb ni dovoljena – izjema je postavitev ute ali nadstrešnice za potrebe zunanjega bivalnega prostora. Površina dvorišča je enovita površina v enotnem – horizontalnem nivoju (z odstopanjem 10 %), pohodna in praviloma utrjena oziroma tlakovana. Odvodnjavanje je potrebno urediti preko oljnih lovilcev. Če je višinska razlika GE v smeri krajše dimenzije dvorišča enaka ali večja od višine ene etaže (min. 2,5 m) je lahko dvorišče več nivojsko. V tem primeru se lahko gradijo tudi stavbe, katerih strehe morajo biti oblikovane kot pohodne zunanje površine. Višinski nivo takšnega dvorišča je lahko največ na nivoju tlaka najvišje etaže glavne stavbe.
3.
4.1.5 Gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter hlevski izpust
(6)
Gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter hlevski izpust so skladiščni prostori (pomožni objekti) za živinska gnojila. Lahko se gradijo le za potrebe kmetijstva in pod pogoji, ki jih določa pravni akt s tega področja, pri čemer je treba upoštevati naslednja merila: lahko so locirani le v sekundarnem delu GE ali na območju notranjega dvorišča, zagotovljen mora biti minimalni odmik 8,0 m od stanovanjske hiše na sosednji gradbeni parceli v kolikor lastnik sosednje GE ne soglaša, zgornji rob konstrukcij naj bo praviloma na nivoju terena ali notranjega dvorišča. Pri slednjem lahko izjemoma sega največ 1,5 m nad nivo terena oziroma dvorišča, če se zagotovi ustrezno ambientalno integracijo v okolje (neizstopajoča površinska obdelava, ozelenitev, ograje z lesenimi plotovi ipd.)
3.
4.1.6 Gradbena linija (GL)
(7)
Gradbena linija (GL) je regulacijska črta, na katero naj se pri novogradnjah in nadomestnih gradnjah umesti osnovni kubus glavne stavbe z tlorisno projekcijo ene od fasad.
3.
4.1.7 Gradbena meja (GM)
(8)
Gradbena meja (GM) je regulacijska črta – linija v primarnem delu GE, do katere sme v smeri javnega prostora segati katerakoli stavba ali del stavbe. Če ni določena drugače, je gradbena meja hkrati tudi regulacijska linija. Gradbena meja je meja kakršnegakoli dela stavbe.
3.
4.1.8 Nadomestna gradnja
(9)
Je odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu. Pri tem se lahko ohranja velikost GE, obstoječi odmiki nove stavbe od parcelnih meja – za slednje ni potrebno pridobiti soglasja sosedov mejašev.
3.
4.1.9 Naselbinsko pomembne izvorne stavbe
(10)
Naselbinsko pomembne izvorne stavbe so stavbe, ki določajo pomembne prvine identitete naselja. To so vse stavbe, ki so bile zgrajene in prvotno uporabljene kot stanovanjske stavbe, stavbe z javnimi programi (šola, župnišče, trgovina, gostilna …) ter pomožne stavbe in so bile zgrajene pred obdobjem urbanizacije, pred letom 1967. Njihove arhitekturne značilnosti so izhodišče za prenovo GE.
3.
4.1.10 Kiosk ali zabojnik
(11)
Kiosk ali zabojnik je kot začasno pomožno stavbo, namenjeno sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, dovoljeno postavljati pod naslednjimi pogoji: postavitev z umestitvijo ne ovira prehodnih površin javnega prostora oziroma ne ovira dostopov funkcionalno oviranih oseb, ima le eno etažo (E1), odprta naj bo vsaj z ene (čelne) strani, streha je lahko oblikovana kot streha z naklonom ali ravna streha z napuščem v širini 60 cm na odprti strani. Ob pogoju, da poleg zgoraj navedenih meril objekt ustreza tudi merilom nezahtevnega in enostavnega objekta v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, se le-ta lahko postavlja vendar le v EUP GE, kjer je pri tipu GE takšen objekt posebej dovoljen (3.4.3.0 GE).
3.
4.1.11 Območje javnega prostora in območje poljavnega prostora
(12)
Javni prostor
Prostor med dvema regulacijskima linijama (RL) je območje javnega prostora. Oblikuje se kot pomensko in oblikovno ločen, pretežno tlakovan prostor brez fizičnih ovir, ki je lahko vozišče, pločnik, trg, park, kolesarska steza, drevored, obcestna zelenica ipd. Javni prostor je pod enakimi pogoji namenjen vsem. Posamezna GE mora vsaj na eni strani mejiti na javni prostor, ki je kategoriziran kot javna cesta/dostop (vsaj vozišče).
(13)
Najpomembnejši javni prostor
Najpomembnejši javni prostor je javni prostor, ki meji na GE in ima v razmerju do nje primarno vlogo. Praviloma je po le tej organiziran glavni uvoz/vhod na GE.
(14)
Poljavni prostor
Poljavni prostor je prostor znotraj posamezne GE med javnim prostorom (RL) in glavno stavbo (GM oziroma GL) pri vseh GE z javnim programom. Je v primarnem delu GE, najpogosteje brez fizičnih ovir, prilagojen merilu in uporabi pešcev.
3.
4.1.12 Ograje za pašo živine – plot
(15)
Ograje za pašo živine – plot so lahko le električni pastirji z lesenimi koli ali leseni plotovi, visoki do 2,2 m. Ploti se lahko s soglasjem soseda postavljajo na mejo oziroma najmanj 0,5 m od parcelne meje brez soglasja.
3.
4.1.13 Okoliška stavbna struktura
(16)
Okoliška stavbna struktura je obstoječa stavbna struktura v neposrednem vplivnem območju, praviloma v radiju do 100 m.
3.
4.1.14 Pomožni kmetijsko gozdarski objekti – betonsko korito ali ribnik
(17)
Pomožni kmetijsko gozdarski objekti – betonsko korito ali ribnik se lahko gradijo le v skladu z naslednjimi merili:
-
lociran je lahko le v sekundarnem delu GE, če ne gre za osamelo domačijo ali odprt prostor;
-
lahko je organiziran le vzdolžno glede na nagib raščenega zemljišča;
-
praviloma v sklopu zelenih površin GE;
-
z vidno horizontalno konstrukcijo do 1,0 m višine nad raščenim terenom.
(18)
Pokrit koritast silos se šteje kot pomožna stavba GE. Tudi pokrito skladišče se lahko gradi le v skladu z merili za pomožne stavbe GE. Na registriranih območjih kulturne dediščine gradnja začasnih objektov za skladiščenje ni dovoljena.
3.
4.1.15 Regulacijska linija (RL)
(19)
Regulacijska linija (RL) razmejuje območje gradbene enote in poljavni oziroma javni prostor. To je meja, do katere sme segati kakršnakoli ureditev GE. Izjema je lahko le izključno javna ureditev, s katero soglaša upravljavec javnega prostora, v katerega takšna ureditev sega. Če ni določena drugače, je to obstoječa linija uporabe javnega prostora oziroma parcelna meja med GE in javnim prostorom.
Regulacijska linija je meja med GE in javnim prostorom, torej meja kakršnekoli ureditve GE.
3.
4.1.16 Smer pozidave (sp)
(20)
Smer pozidave (sp) je smer slemena stavbe, ki določa orientacijo stavb.
3.
4.1.17 Vzletišče za jadralne padalce in lahke naprave za letenje
(21)
Vzletišče za jadralne padalce in lahke naprave za letenje je travnato vzletišče, ki po obsegu/velikosti ustreza merilom predpisa na tem področju. Na njem je dovoljen vzlet/pristanek le slednjim lahkim zračnim plovilom: jadralnim letalom (jadralna letala z motorjem), zmajem (motorni zmaji), balonom, malim, lahkim in zelo lahkim helikopterjem ter lahkim in zelo lahkim letalom.
3.
4.1.18 Velikostni red GE
(22)
Velikostni red GE opredeljen pri tipih GE v točki 4.3 je okvirno in priporočljivo, ne pa zavezujoče merilo velikosti za opredelitev površin novih GE.
3.
4.1.19 Urbana oprema
(23)
Urbana oprema so objekti oziroma predmeti na javnih ali poljavnih površinah, ki omogočajo boljšo kvaliteto bivanja. V zunanjem javnem prostoru posamezne EUP oziroma naselju/delu naselja naj bodo oblikovane poenoteno, v skladu z opredeljeno zunanjo ureditvijo. Med urbano opremo štejemo sledeče objekte: klopi, mize, elementi javne razsvetljave, nadkrite čakalnice za javni potniški promet oziroma nadstrešnice kolesarnic (javne kolesarnice), igrala- otroško igrišče (slednje je lahko tudi ograjeno), skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen, koši za odpadke ter elementi infrastrukturnih sistemov (jaški pokrovov javne infrastrukture).
3.
4.1.20 Obstoječa stavbna struktura
(24)
To so stavbe, ki so zgrajene stavbe na podlagi gradbenih in drugih upravnih dovoljenj, ter stavbe ki imajo uporabno dovoljenje po zakonu.
3.
4.1.21 Objekti za oglaševanje
(25)
So objekti za posredovanje oglasnih sporočil. Dovoljenje so le na lokacijah in v oblikah, kot jih opredeljujejo veljavna dovoljenja oziroma jih določa poseben občinski predpis. Mednje ne spadajo vizualne označbe dejavnosti na stavbah v kateri dejavnosti so.
3.
4.1.22 Začasni objekti
(26)
Namenjeni so sezonski turistični ponudbi ali prireditvam javnega značaja. Med začasne objekte spadajo: kiosk ali tipski zabojnik (3.4.1.10.), sezonski gostinski vrt, montažna sanitarna enota, stojnica, oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem, odprt in pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru (tudi za športno igrišče), drobna urbana oprema (klopi, mize, koši za odpadke …) ipd. Lahko so postavljeni le za čas turistične sezone oziroma prireditve in se morajo po izteku sezonskega obdobja oziroma prireditve odstraniti. Dovoljeno postavljati tudi začasne objekte za oglaševanje, ki so vezani na prireditve.
3.
4.1.23 Faktor zazidanosti (FZ)
(27)
Je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž stavb nad terenom in površino gradbene enote. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo posebni sekundarni kubusi, upošteva pa se tlorisna projekcija enostavnih in nezahtevnih objektov na GE.
3.
4.1.24 Faktor zelenih površin (FZP)
(28)
Je razmerje med zelenimi površinami na terenu in celotno površino GE.