Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica (OPN)

Namembnost, osnovne dejavnosti, dopustne prostorske ureditve

Gozd kot prvobitno naravno okolje živali in rastlin je javna dobrina, dostopna vsem ljudem.

Prostor se ureja v skladu z zakonodajo s področja gozdov. Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi mora biti v skladu z gozdnogospodarskim načrtom. Za posege v gozd oziroma gozdni prostor oziroma v 25 m širok pas ob gozdnem robu, je potrebno pridobiti soglasje oziroma mnenje Zavoda za gozdove Slovenije. Mnenje se mora pridobiti tudi za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozda.

Izjemne dejavnosti

V gozdu je dopustna razvojno raziskovalna dejavnost s področja naravoslovnih ved, zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah ter izobraževanje, povezano z gozdarstvom, lovstvom in naravoslovnimi vedami. Športne in druge dejavnosti za prosti čas, za katere niso določeni posebni pogoji za izvajanje dejavnosti in nastanitve se usmerja le v tista območja gozdov, da izvajanje le teh ni v nasprotju s poudarjenimi funkcijami. Zaradi motečih vplivov na življenjski prostor gozdnih živali in funkcije gozda naj se v gozdu in gozdnem prostoru ne izvajajo agresivnejše oblike rekreacije in športa. Na območju gozdnih zemljišč je praviloma dopustna le gradnja oziroma ureditev kolesarskih in jahalnih poti, pešpoti, gozdnih učnih poti ipd.

Osnovna merila rabe gozdnih zemljišč

Gozdna zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim zakonsko opredeljenim namenom in pri tem upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti.

Dopustna gradnja za potrebe gospodarske javne infrastrukture

Na območju gozdov se lahko gradijo, rekonstruirajo in povečujejo kapacitete omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture. Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov, kot so ceste, železnice mostovi, viadukti, dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi če pri tem niso prizadeti osrednji predeli velikih gozdnih kompleksov.

V primeru zahtevnejših posegov je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje. Pri tem je potrebno upoštevati, da je v razglašenih varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, režim predpisan s predpisom o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. V večnamenskih gozdovih, ki imajo na 1. stopnji poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo le v izjemnih primerih. To je, ko so nujni in zanje ni druge možnosti. V gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami so posegi dovoljeni v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, s socialnimi funkcijami skladno rabo gozda in kadar ni pričakovati bistveno negativnih vplivov na funkcije gozdov. V osrednjih delih velikih kompleksov gozdov v gozdni in gozdnati krajini posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Izjemoma je dopustno na račun gozdov osnovati le travne in v določenih primerih vodne površine. Posegi v gozdni prostor zaradi izgradnje infrastrukturnega objekta, z izjemo gozdne ceste, ki bi potekal skozi osrednji predel velikih gozdnih kompleksov v gozdni krajini, niso dopustni. Posege se sicer usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih se površin.

Za krčitev gozda v kmetijske namene je treba pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije. Dovoljenje se izda z odločbo v skladu in pod pogoji veljavnih predpisov.

V varovalnih gozdovih se lahko izvajajo le ukrepi, ki so skladni z varstvenimi režimi in so opredeljeni v veljavnih gozdnogospodarskih načrtih. Gradnja stavb ni dovoljena.

Dopustna gradnja stavb

Dovoljena je gradnja le pomožnih stavb (3.4.4.4), ki se tudi po predpisu o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje lahko gradijo kot enostavni oziroma nezahtevni objekti: pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – čebelnjak, krmišče in vodni zbiralnik. Dopustna je tudi postavitev kozolca, kmečke lope, skednja, senika in kašče v primeru če je ta za obratovanje kmetije nujno potreben in če le-tega ni mogoče postaviti na stavbnem zemljišču ali sosednjem kmetijskem zemljišču. Pri tem pa je potrebno pridobiti še mnenje Zavoda za gozdove Slovenije. Nezahtevni in enostavni objekti nimajo samostojnih priključkov na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.

Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) kot jih opredeljuje predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje so lahko: pomožni kmetijsko-gozdarski objeti – gozdna cesta in gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, obora za rejo divjadi, opazovalni/razgledni stolpi, preže, krmišča, napajalno korito, ribnik kot vodno zajetje, objekti za akumulacijo vode ter podporni zidovi. Dovoljena je tudi postavitev vadbenih objektov, namenjenih športu in rekreaciji na prostem – kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna pot, trimska steza ter učne poti z izobraževalnimi tablami. V primeru postavitve ograje za pašo živine, ta ne sme biti nižja od 1,5 m, paša pa mora biti opredeljena v gozdnogojitvenem načrtu. Postavitev zidanih ograj ni dopustna.

Dovoljeno je postavljanje spominskih obeležij, pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja ter vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave.

Gradnja je dovoljena pod pogoji, kot jih določa predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, pri nezahtevnih objektih pa tudi pod pogoji iz soglasja pristojne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Objekti morajo biti odmaknjeni od občinskih in državnih cest 7,0 m. Od sosednjega zemljišča naj bodo odmaknjeni najmanj 1,5 m, ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča pa so lahko postavljeni tudi bližje, najmanj 0,5 m od parcelne meje.

Na območjih, ki so na kakršenkoli način zavarovana z državnimi ali lokalnim predpisi, so posegi v prostor ali gradnja objektov dovoljeni le, če jih tak predpis dopušča. Poseg ali gradnja se v takem primeru lahko izvede le ob upoštevanju pogojev ter ob soglasju organa oziroma pristojne službe za področje varovanja.

Na obstoječih posebnih javnih stavbah – kapelicah in znamenjih (križna) so dopustna le vzdrževalna dela. Na obstoječih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, pa so dopustna le vzdrževalna dela in odstranitev, na obstoječih pomožnih kmetijsko-gozdarskih stavbah in pa je dopustna tudi rekonstrukcija, dozidava ter nadomestna gradnja v skladu z merili nezahtevnega in enostavnega objekta.

Varovanje kulturne dediščine

Pred vsakršnimi posegi v zemeljska tla (npr. gradnja novih vlak, rekonstrukcija ali širitev novih vlak ali drugi posegi v zemeljska tla) na območjih registrirane kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne enote ZVKDS.

Posebnosti na območju krajinskega parka

Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje je pri ravnanju, poseganju, umeščanju ali opravljanju dejavnosti in aktivnosti potrebno upoštevati določila varstvenih režimov in pravil ravnanja, kot jih določa predpis o Krajinskem parku Ljubljansko barje.

Varstvo pred hrupom

V območju KGV s podrobno namensko rabo G velja režim IV. SVHP, razen na mirnem območju na prostem.

Pogoji in merila za parcelacijo, dostopi

Dopustna je parcelacija, s katero se povečuje površina parcel z združevanjem posesti. Parcelacija gozdnih parcel v smislu deljenja parcel je dovoljena le, če je zaradi različne strukture utemeljena glede dejanske rabe ali kakovostnega razreda na parceli ter kadar je to potrebno za zagotavljanje dostopnosti sosednjih parcel (zaradi dodelitve služnosti). Gozdnih parcel manjših od 5 ha ni dovoljeno deliti, razen pri gradnji javne infrastrukture (skladno s predpisi o gozdovih). Parcelacija za potrebe gospodarske javne infrastrukture je dopustna. Z novo parcelacijo se ne smejo poslabšati tehnološki pogoji izvajanja del. Posegi morajo biti načrtovani tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in da gospodarjenje z gozdovi ne bo ovirano oziroma onemogočeno. Ob izvajanju posegov v prostor je potrebno zagotoviti, da se obstoječe dostope do gozdnih zemljišč in manipulacijske površine ohrani. V primeru njihove prekinitve, je le-te potrebno nadomestiti.