79. člen
(merila in pogoji oblikovanja stavb)
3.4.4.1.0 Stavbe – splošno
(1)
Stavbe (po formulaciji ZGO-1) naj bodo arhitekturno oblikovane. Merila oblikovanja pri vsaki novi, nadomestni ali rekonstruirani stavbi, dozidavi/nadzidavi:
-
naj bo izpeljan iz avtohtonih arhitekturnih oziroma stavbarskih tipov oziroma v kontekstu ohranjanja in razvoja arhitekturne identitete prostora,
-
naj zagotavlja integracijo v konkretno mikro okolje, v katerega se stavbo umešča – v skladu z vlogo stavbe v prostoru (npr. lokacija na robu naselja, ob javnem prostoru ipd.), njene namembnosti – in sicer po kriterijih avtohtonega poselitvenega vzorca, v katerega se stavba umešča.
(2)
Gradnja stavb okroglih oblik ni dovoljena. Izjema so cerkve, kapelice in druge javne zgradbe ter silosi in rezervoarji.
(3)
Vse novo zgrajene stavbe morajo izpolnjevati tehnična merila oziroma gradbene predpise v zvezi z gradnjo in uporabo stavb. Pri gradnji se priporoča uporaba naravnih materialov lokalnega izvora. Pri posegih v obstoječe objekte je potrebno načrtovati aktivno zaščito pred hrupom, toplotnimi izgubami in vlago s tehnični ter konstrukcijski ukrepi (zaščita oken, fasad, tlakov ipd.).
(4)
Obstoječo stavbno strukturo je mogoče dozidati do maksimalnih gabaritov, ki so opredeljeni pri tipu stavbe oziroma GE Na obstoječi stavbni strukturi, ki presega določila tipa stavbe so dovoljena vzdrževalna dela, izvedba okenskih odprtin v obstoječem konceptu strešne konstrukcije, nadalje spremembe namembnosti in tudi vzpostavitev sekundarnega kubusa – vendar slednje ob pogoju, da niso preseženi opredeljeni faktorji GE (FZ, FZP) oziroma, da je izpolnjena obveznost izgradnje dvorišča.
3.
4.4.1.1 Glavna in pomožna stavba GE
(5)
Glede na vlogo stavbe na GE je ta lahko glavna stavba ali pa pomožna stavba.
3.
4.4.1.2 Namembnost stavbe
(6)
Namembnost stavbe izhaja iz vloge stavbe v prostoru GE in je opredeljena pri tipu GE. Obstoječe dejavnosti se pod obstoječimi pogoji lahko ohranjajo. Sprememba namembnosti in rabe stavbe je dopustna, če je v s skladu z namembnostjo opredeljene enote urejanja oziroma določili tipa GE. Nove dejavnosti ne smejo negativno vplivati na obstoječo funkcijo naselja oziroma dela naselja
3.
4.4.1.3 Etažnost stavbe (E)
(7)
Upoštevajoč določila v ZGO je etažnost (E) v odloku določena z dopustnim največjim številom celih etaž na strani najvišje fasade nad terenom. Možnost gradnje mansarde nad najvišjo dopustno etažo E je določena z oznako M (npr. če je oznaka E2+M sta dovoljeni dve etaži (E) in mansarda (M), če sta opredeljeni dve etaži (E2), potem je dopustno tudi E in M ipd.).
(8)
Mansarda (M) je izkoriščen prostor nad zadnjo etažo, pod streho oziroma v območju strešnega venca. Pri poševnih strehah je lahko kolenčni zid mansarde visok do 1,4 m – merjen v notranjosti prostora od gotovega poda do loma strehe. V primerih obstoječih stavb s poševno streho, ko je kolenčni zid podstrešja višji od 1,4 m, se podstrešje šteje za celotno etaže. Strešni venec je arhitekturno oblikovan stik strehe in fasade, vključno s vsemi instalacijskimi ureditvami (odvodnjavanje …).
(9)
Neizkoriščeno podstrešje je del stavbe, ki se nahaja nad zadnjo etažo in neposredno pod poševno streho ter nima opredeljene namembnosti.
(10)
Kleti (K) je dopustno graditi na celotni ali delni tlorisni površini vseh stavb ali tudi izven tlorisne površine njihovega nadzemnega dela, če to omogočajo terenske razmere in če v posebnih merilih ni opredeljeno drugače, zato oznake K kot take ni. Kleti pod zelenimi površinami so dopustne, če je zagotovljeno naravno vegetiranje zatravitve in drugega zelenega sistema (brez dodatnega namakanja ipd.).
3.
4.4.1.4 Podzemna stavba
(11)
Stavba oziroma deli stavbe pod nivojem terena se lahko gradijo vselej in povsod na območjih, predvidenih za gradnjo, v kolikor gradbeno tehnične lastnosti in pogoji obratovanja ne ovirajo kvalitetnega izpolnjevanja podrobnejše namenske rabe ter osnovnih funkcij ureditve nad nivojem terena oziroma v ter nad nivojem javnega prostora (npr. parka, vozišča, parkirišča ipd.). Podzemna stavba ima lahko pri nagnjenih terenih vidno eno fasado (največ eno, v višini E). Odmiki od parcelnih meja, razen od najpomembnejšega javnega prostora, so enaki kot odmiki stavb v splošnih določilih (55. člen, točka 6), razen če so odmiki stavb v tipu EUP/GE opredeljeni drugače (59.–78. člena, točka 3.1 – Omejitev). Odmik podzemne stavbe proti najpomembnejšemu prostoru lahko presega gradbeno linijo in mejo, vendar ne smejo presegati regulacijsko linijo. V soglasju z upravljavcem javnega prostora se podzemna stavba ali njen del lahko zgradi tudi v javnem prostoru, preko regulacijskih črt. Namembnost podzemnih stavb je v povezavi z namembnostjo glavne stavbe na GE in NRP GE – garaža, sekundarni prostori, deponija, skladišča, lahko pa tudi stanovanjska.
3.
4.4.1.5 Orientacija stavbe
(12)
pomeni smer slemena strehe osnovnega kubusa stavbe. Ta je vzdolžna glede na tlorisno geometrijo stavbe. Na zemljiščih GE z nagibom več kot 1:4 so lahko stavbe, širše od 7,0 m, orientirane le vzdolž plastnic (možno odstopanje največ + 30 stopinj).
3.
4.4.1.6 Oblikovanje fasad stavbe
(13)
Fasade, ki potekajo vzdolž slemena strehe (oziroma na območju te orientacije), so vzdolžne fasade. Druge, ki so na strani izteka slemena, so čelne fasade. Mejne fasade mejijo na sosednjo GE. Glavna fasada je postavljena proti najpomembnejšemu javnemu prostoru.
(14)
Najpomembnejši fasadni elementi naj bodo praviloma urejeni v enotnem kompozicijskem sistemu, načeloma v vertikalnih oseh. Vsaj po dve sosednji fasadi iste stavbe naj bosta oblikovani v enotni fasadni kompoziciji in enotnem proporcijskem sistemu. Barve fasad naj bodo v pastelnih odtenkih zemeljskih tonov. Fasadna ploskev naj se pri tipih stavb trško mestna hiša oziroma hiša na podeželju oblikovno deli na tri glavne horizontalne pasove: podnožje, osrednji del in strešni venec. V strešnem vencu naj se celovito oblikuje stik med fasadno ploskvijo in streho z odvodnjavanjem. V dediščinski kulturni krajini in območjih naselbinske dediščine je dopustno na fasadi uporabiti le tone iste barve.
(15)
Glavna fasada se oblikuje ob najpomembnejšem javnem prostoru, na katerega stavba meji. Z oblikovanjem glavne fasade naj se artikulira odnos oziroma pomen in značaj stavbe do javnega prostora. Notranja fasada je fasada, ki meji na sekundarni del GE. Lahko meji na notranje dvorišče ali odprti prostor krajine. Mejna fasada meji na sosednjo GE oziroma je od le te odmaknjena (skupaj s toplotno izolacijo oziroma dilatacijo) manj kot 0,05 m. Oblikuje se kot slepa fasada (brez odprtin).
(16)
Med arhitekturne značilnosti stavbe spadajo tudi vsi na stavbo nameščeni tehnični in označevalni elementi (svetlobni napisi, oglasni panoji, klimatske naprave ipd.). Na glavni fasadi glavne stavbe ni dovoljeno nameščati enot klimatskih naprav. Dopustna je obvestilna signalizacija in objekti za oglaševanje (3.4.1.21) za lastne potrebe na fasadah stavb (in poljavnem prostoru GE), v katerih se opravlja dejavnost. Vendar ti ne smejo motiti okoliških bivalnih prostorov (stanovanj, pisarn). Na glavni fasadi stavbe se lahko postavljajo tudi spominska obeležja.
3.
4.1.4.7 Posebni arhitekturni elementi, t.j. posebni sekundarni kubusi
(17)
Balkon
je poseben sekundarni kubus izven ravnine fasade, ki je s treh strani (brez sten) odprt.
(18)
Gank
je avtohton arhitekturni element in posebej sekundarni kubus, to je zunanji hodnik vzdolž vzdolžne fasade, globok od 1,5 m do 1,8 m, pokrit z osnovno streho ali s samostojno streho v enakem naklonu kot osnovna streha. Ob tem lahko previs strehe nad gankom vzpostavlja asimetrijo stavbe (kot izjema glede na določila oblikovanja streh) in lahko presega horizontalno projekcijo ganka za napušč.
(19)
Loža
je posebni sekundarni kubus – pokrit zunanji prostor nad pritličjem znotraj kubusa stavbe, ki je z vseh strani, razen z ene, zaprt.
(20)
Nastrešek
je posebni sekundarni kubus, ki je vsaj z dveh strani odprt.
(21)
Vetrolov, strešni izzidek nad vhodom
sta posebna sekundarna kubusa pred vhodom, široka do 3,0 m. Vetrolov ima lahko streho podaljšano iz osnovne strehe, strešni izzidek ali ravno streho.
3.
4.4.1.8 Oblikovanje strehe z naklonom
(22)
Vsi tipi streh z naklonom naj imajo le lokalnemu kloritu prilagojeno barvo kritine, ki je načeloma opečno rdeča ali sivo črna. Površinska struktura kritine ne sme oddajati svetlobnih refleksov. Pri strehah z nakloni so strešna okna, sončni korektorji ter sončne fotovoltaične elektrarne lahko integrirani v streho, vendar v istem naklonu kot osnovna streha. Dovoljeno je odstopanje naklona posameznega polja do največ 10 % od ravnine osnovne strehe. V izvornih jedrih naselij naj bodo zbiralniki sončne energije ter FNE postavljeni v ravnini streh le na strešnih površinah izven glavne fasade. Postavitev zbiralnikov sončne energije in FNE na kulturnih spomenikih in enotah kulturne dediščine ni dopustno.
Streha z naklonom – dvokapna streha
(23)
Dvokapna streha je tip strehe z naklonom z naslednjimi elementi:
-
naklon strešnih površin naj bo praviloma 45, vendar le med 40° in 47°;
-
strešni površini sta simetrični, s slemenom, ki naj poteka po sredini daljše stranice osnovnega kubusa stavbe;
-
obe kapi sta na isti višinski koti oziroma so lahko pri ganku v previsu za podaljšek nad njim;
-
strešne površine so praviloma enovite ploskve, krite z eno osnovno vrsto kritine,
-
čopi so dovoljeni, v kolikor se z utemeljitvijo v vodilni mapi dokaže obstoj le teh v neposrednem vplivnem območju gradnje.
Streha z naklonom – enokapna streha
(24)
Enokapna streha je tip strehe z naklonom z le eno kapjo oziroma eno strešno površino. Sleme naj poteka v smeri daljše stranice osnovnega kubusa. Naklon strešnih površin naj bo enak kot za ostale strehe v EUP. V primerih naklonov nad 35 stopinj je dovoljena le na delih stavb, ki so široke do 6,0 m in da hkrati slemena ne presegajo gabarita naselbinskega telesa. To se pokaže v utemeljitvi vodilne mape.
Streha z naklonom – štirikapna streha
(25)
Štirikapna streha je tip strehe z naklonom in štirimi kapmi (brez čelne fasade) in se lahko gradi le v primeru rekonstrukcij obstoječih stavb, s tem tipom strehe. Ob tem se mora ohraniti tako obstoječa oblika kot naklon strehe.
Napušč strehe
(26)
Napušč strehe je stavbarski/arhitekturni element, merjen v tlorisu od finalnega sloja fasade do skrajne točke strehe (vključno s sistemom odvodnjavanja). Napušč naj bo minimalen. Vendar pa vzdolžni napušč naj ne presega 90 cm, čelni pa 70 cm.
Strešni izzidki (frčade)
(27)
Strešni izzidki so lahko le enega tipa in velikosti na posamezni strešni površini, v čelnem risu le trikotne oblike (z istim naklonom kot osnovna streha) ali pravokotne oblike z ravno streho. V obeh primerih je lahko posamezen izzidek širok od enega rastra do največ dveh rastrov med špirovci (cca 1,0–2,0 m). Izjema je lahko izzidek nad vhodom. Ta naj upošteva naslednja oblikovna merila: da po višini ne presega slemena strehe osnovnega kubusa stavbe in da je širok do največ ene tretjine dolžine fasade.
3.
4.4.1.9 Ravna streha
(28)
Ravna streha naj bo skupaj s strešnim vencem oblikovana tako, da bo v merilu perspektive pešca iz javnega prostora vidna kot ravna streha s strešnim vencem (brez vidnih naklonskih strešin). Sončni kolektorji in sončne fotovoltaične elektrarne so lahko v kateremkoli naklonu, vendar so lahko visoki le do 1,5 m višine nad strešnim vencem. Lahko pokrivajo celotno površino strehe znotraj strešnega venca. Pri oblikovanja ravne strehe naj bodo vidni elementi tipa ravne strehe na celotni stavbi enaki, lahko je oblikovana kot pohodna terasa.