25. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
(1)
Prihodnji razvoj krajine je potrebno načrtovati na podlagi naslednjih usmeritev:
(2)
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedenih v strokovnih gradivih ZRSVN. Vplivi posegov v prostor na naravne vrednote in območja varovane narave, kjer so ti predvideni, se presojajo z okoljskim poročilom.
(3)
Za območja stavbnih zemljišč, katerih neustrezna izraba v stiku z odprto krajino lahko podobo kulturne krajine razvrednoti, se s prostorskimi izvedbenih pogoji zagotovi ukrepe za omilitev in sanacijo negativnih vplivov. Za stavbna zemljišča na robovih naselja, katerih izraba za gradnjo je povsem neprimerna, se predvidi začasna blokada posegov nanje do izločitve iz fonda prostorskih rezerv stavbnih zemljišč ali določitve nove namembnosti.
Razvojna območja posameznih dejavnosti, temelječih na naravnih virih
(4)
Razvojna območja, ki temeljijo na naravnih virih se določijo na podlagi ugotovitev strokovnih podlag z upoštevanjem smernic nosilcev urejanja prostora za: kmetijstvo in gozdarstvo, vode, turizem in rekreacijo ter mineralne surovine.
Območja kmetijskih zemljišč
(5)
Razvoj kmetijskih dejavnosti se v območjih z omejenimi dejavniki (hribovita območja, ozke doline, strma pobočja) ohranja v mejah zmogljivosti prostora. Skladno z rodovitnostjo zemljišč in drugimi geografskimi pogoji se v prostoru ohranja preplet območij travniške, pašniške rabe, ekstenzivnih sadovnjakov in manjša razpršena območja njiv. Pred posegi naj se varujejo površine z najboljšimi pogoji za razvoj kmetijstva, prvenstveno v nižinskem delu občine.
(6)
Kmetijska zemljišča naj se varujejo pred zaraščanjem. Razvijati je potrebno travništvo in pašništvo, gojenje kultur za živinorejo ter sadjarstvo, kar v največji meri zagotavlja ohranitev obstoječe kulturne krajine. Obstoječim vitalnim kmetijam se zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj znotraj obstoječih gradbenih enot.
Območja gozdnih zemljišč
(7)
Ohranjajo naj se sklenjeni kompleksi gozdov, na območju varovanih gozdov in gozdov s posebnim namenom. Njihova lesno proizvodna funkcija je omejena, posebej poudarjene so njihove ekološke funkcije, zlasti pri izboljšanju kakovosti zraka.
(8)
Pred posegi naj se varujejo posamezni kompleksi in gozdne zaplate na območju barja, ki imajo poudarjeno hidrološko in biotopsko funkcijo. Večji in pomembnejši strnjeni sestoji gozda so na želimeljskem prelomu (Kopijski gozd), ob avtocesti in na vzpetinah od SV do JV dela občine. V občini se varuje eno izločeno območje varovalnega gozda.
Območja voda
(9)
Za vode v občini je značilna neenakomerna razporeditev količin vode z ozirom na vremenske pogoje ter visoka stopnja okoljske občutljivosti – tveganja pred onesnaženjem. Na vodotokih, melioracijskih jarkih in obvodnem svetu se poleg ukrepov zaščite pred onesnaženjem zagotavlja omejeno čiščenje rastlinja in vzdrževanje obrežij s čemer se ohranja samočistilne sposobnosti voda ter zagotavlja stabilno pretočnost voda.
(10)
Občina leži na stičišču treh vodonosnih sistemov: Ljubljansko barje, Šmarje - Sap, Krim - Rakitna. Vpliv podtalnih voda se na vodovodno omrežje občine in njenega zaledja prenaša preko 21 izvirov in zajetij. Del območja občine se nahaja v II. in III. vodovarstvenem območju, ki varuje vodni vir, pomemben za širšo regijo. Zato je potrebno zagotavljati izvajanje ukrepov določenih na varstvenih območjih pri rabi kmetijski zemljišč, nadzorovanju prometa, ravnanju z odpadki, odvajanju in čiščenju odpadnih voda in načrtovanju ter nadzorovanju posegov v prostor.
Območja mineralnih surovin
(11)
Območje kamnoloma Pleše je potrebno po zaključenem izkoriščanju sanirati v skladu s predpisi. Območja nelegalnih kopov je potrebno zavarovati pred onesnaževanjem z odlaganjem gradbenih in drugih odpadkov ter nelegalnim izkoriščanjem (izkoriščanje mineralnih surovin brez podeljene rudarske pravice). Nelegalne kope, kjer samosanacija z zaraščanjem ni mogoča, je potrebno postopno sanirati brez nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.
Območja posebnih krajinskih in urbanističnih značilnosti
(12)
Območje posebnih krajinskih kakovosti s prepoznavnimi značilnostmi, ki se ohranja in varuje, je kulturna krajina Ljubljanskega barja z vključenim območjem varovane narave v vzhodnem delu Krajinskega parka Ljubljansko barje. To je z vidika prepoznavnosti kulturnega in simbolnega pomena krajine območje nacionalnega pomena. Barje zavzema večji del ravninskega sveta občine, ki se nadaljuje v dolino Želimeljščice. Posebno vrednost znotraj območja krajinskega parka imajo dolina Želimeljščice, Jelšje med Škofljico in Gumniščem, Babna Gorica in Grmez. Območje zaznamuje pogostost poplav, proces opuščanja obdelovanja zaradi naravnih posebnosti tal ter pestrost rastlinskih, živalski vrst in biotopov. Identiteto v prostoru pomembno poudarjajo območja naselja Orle, Pleše, Lanišče in Vrha nad Želimljami, ter gradu Lisičje ter sakralni objekti kulturne dediščine.
Območja kulturne dediščine
(13)
V občini je potrebno z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik in prostorski potencial.
(14)
V občini je v registru kulturne dediščine vključenih 98 enot kulturne dediščine, ki predstavljajo objekte in območja kulturne krajine, arheološke, naselbinske, sakralne, profane, etnološke, tehnične in memorialne dediščine.
(15)
Na območju Občine Škofljica so evidentirane naslednje enote dediščinske kulturne krajine:
(16)
Na območju občine so razglašeni naslednji kulturni spomeniki:
(17)
Na območjih dediščinske kulturne krajine se varuje:
(18)
Pri načrtovanju posegov v prostor na objektih ali območjih varovane kulturne dediščine je potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za njihovo varstvo na podlagi smernic organov pristojnih za področje kulturne dediščine (ZVKD, OE Ljubljana). Vsa zavarovana območja in objekti kulturne dediščine v občini so prikazana v prikazu stanja, ki je priloga k temu aktu.
Ohranjanje narave
(19)
V zahodnem delu občine se nahaja zavarovano območje Krajinski park Ljubljansko barje z izvedenim kartiranjem habitatnih tipov. Znotraj Krajinskega parka Ljubljansko barje je zavarovano ožje območje naravni rezervat Strajanov breg.
(20)
Skrajni zahodni del občine in nižinski osrednji del pri Pijavi Gorici z dolino Želimeljščice je vključen v območje Natura 2000. Območje Ljubljanskega barja, ki sega do območja poselitve Lavrice in Škofljice ter južni del občine je ekološko pomembno območje. Območje Jelšje, Babna Gorica, Grmez, Strajanov breg in potok Želimeljščica so naravne vrednote znotraj zavarovanega območja krajinskega parka Ljubljansko barje.
(21)
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti na podlagi smernic organov pristojnih za področje varovanja narave (ZRSVN, OE Ljubljana). Vsa zavarovana območja in objekti naravnih vrednot v občini so prikazana v prikazu stanja, ki je priloga k temu aktu.
(22)
Ohranjanje naravnih kakovosti se na celotnem območju občine zagotavlja z načrtovanjem ukrepov pri posegih v prostor za preprečitev oziroma omilitev vplivov na naravo. Pri posegih na zavarovanih območjih in posebnih varstvenih območjih je potrebno pridobiti in upoštevati naravovarstvene pogoje in soglasje. Za posege na ekološko pomembnih območjih pa je potrebno upoštevati usmeritve iz tega odloka, ki se nanašajo na varstvo ekološko pomembnih območij.
Vodovarstvena območja
(23)
V občini se nahajajo naslednja vodna zajetja z vodovarstvenimi pasovi: Dole pri Škofljici 2, Orle 1, Orle 2 in črpalne vrtine VP-1/04 Poljane, VD Brezova noga-2 in Brezova noga-3.
Na območje občine segajo še varstveni pasovi treh zajetij občine Grosuplje in varstveni pas zajetja v občini Ig. Vodovarstvena območja v občini so določena s predpisom o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane.
Območja za obrambne potrebe
(24)
V občini je za obrambne potrebe kot območje izključne rabe pomembna lokacija Grmez. Območje izključne rabe je namenjeno izključno za obrambne potrebe, na katerem potekajo stalne aktivnosti zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.
Območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
(25)
Na območju barja velja velika poplavna ogroženost. Poplavni svet sega do zahodnega roba Lavrice in Babne Gorice in se ob vodnem kanalu Izar razširi v smeri proti Škofljici ter nadalje mimo osamelcev (Dednik, Gumniški vrh, Pijavski hrib) proti jugovzhodu in jugu v Želimeljsko dolino. S posegi se ne sme povečevati poplavne ogroženosti naselij in poslabševati hidrološkega režima v okolju.
Območje obrambe
(26)
Območje za potrebe obrambe Grmez, ki se nahaja zunaj naselja, naj ohranja površine z visokoraslim drevjem in na zunanjih robovih in povezanost s sosednjim gozdom.