26. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1)
Na izhodiščih obstoječega veljavnega prostorskega plana se določa namenska raba zemljišč in sicer kot stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča. Osnovno namensko rabo zemljišč se določa na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora, podrobno pa z upoštevanjem izdelanih strokovnih podlag ter razvojnih pobud v prostoru. Pri določanju novih stavbnih zemljišč je potrebno upoštevati merila s katerimi bodo v največji možni meri ohranjene značilnosti naravnega in grajenega prostora. Vzdržuje se obstoječe razmerje med urbanim in naravnim prostorom ter posameznimi tipi kulturne krajine.
(2)
Odpraviti je potrebno konfliktna območja rabe prostora z vidika varstva pred hrupom. Ne sme se dopustiti novih stikov med območji II. in IV. SVPH.
(3)
Območja namenjena bivanju (stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene in površine počitniških hiš), območja centralnih dejavnostih s površinami za vzgojno izobraževalne ustanove, zdravstvo v okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč ter posebna območja s površinami za turizem se načrtujejo tako, da bo zagotovljena II: stopnja varstva pred hrupom. Na teh površinah ne smejo biti dopustni posegi v okolje in dejavnosti, ki bi bili moteči zaradi povzročanja hrupa. V območjih kjer zaradi obstoječih dejavnosti oziroma obstoječe namenske rabe prostora ni mogoče zagotavljati II. stopnje varstva pred hrupom, naj se ne umešča vzgojno izobraževalnih ustanov, bolnišnic, zdravilišč, okrevališč, hotelov, stanovanjskih sosesk oziroma večstanovanjskih objektov ter stanovanj za posebne namene (domovi za ostarele, dijake, študente ter posebne socialne skupine).