Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica (OPN)

Najboljša (trajno varovana) in druga kmetijska zemljišča

Kmetijska zemljišča se na podlagi naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel po podrobnejši namenski rabi delijo na najboljša kmetijska zemljišča – K1, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo in druga kmetijska zemljišča. Takšna delitev se ohranja do določitve trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč Delitev je grafično prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip.

Namembnost, osnovna dejavnost, dopustne prostorske ureditve

Na kmetijskih zemljiščih so dopustne samo dejavnosti v skladu s predpisi s področja varstva kmetijskih zemljišč in drugih področij. Kmetijska zemljišča so namenjena kmetijstvu, to je pridelovanju pridelkov, reji živali ter pridobivanju rastlinskih ali živalskih proizvodov iz naravnega okolja in lovu. Pri tem imajo prednost oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Na kmetijskih površinah lahko potekajo tudi osnovna priprava pridelkov za primarni trg, storitve za kmetijsko proizvodnjo in gradbena dela, povezana z agromelioracijami in hidromelioracijami. Dopustne so le prostorske ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, gozdarstva, lovstva, varstva voda, ohranjanja narave, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine, rudarstva, zaščite in reševanja.

Na kmetijskih zemljiščih se brez spremembe kmetijske namenske rabe lahko izvajajo, gradijo oziroma postavljajo:

Osnovna merila rabe kmetijskih zemljišč

Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti. Tako sta uporabnik in lastnik dolžna kot dobra gospodarja zagotavljati trajno rodovitnost zemljišča: preprečevati onesnaževanje, zbitost tal, erozijo ali drugačno degradiranje.

Pri rabi kmetijskih zemljišč je dopustno postavljati pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo, ki ni objekt in ni grajena. Mednjo spadajo npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, negrajena gozdna prometnica, poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža, premični čebelnjak ipd.

Agrarne operacije in vodni zadrževalniki

Na območju vseh kmetijskih zemljišč se lahko izvaja kmetijske operacije (komasacije, agromelioracije, hidromelioracije, vodni zadrževalniki za namakanje kmetijskih zemljišč) v skladu z zakonskimi predpisi s področja kmetijstva. Na vseh kmetijskih zemljiščih v zaraščanju in zemljiščih pri katerih je možno izboljšati njihovo kakovost ter primernost za obdelavo se lahko izvajajo agromelioracije in hidromelioracije s katerimi se izboljšujejo pridelovalne lastnosti. Če se izvajajo na območju varovanj oziroma je zanje potrebna presoja vplivov na okolje, se lahko izvajajo le v skladu s pogoji nosilcev urejanja s področja ohranjanja narave in varstva voda in varstva kulturne dediščine. V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe. V sklopu agromelioracije je dopustno postaviti podporni ali oporni zid.

Dopustne gradnje kmetijsko-gozdarskih in drugih pomožnih objektov

Dopustna je gradnja naslednjih pomožnih stavb, ki so s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, razvrščeni med nezahtevne in enostavne in sicer: pomožni kmetijsko gozdarski objekti in objekti za kmetijske proizvode ter dopolnilno dejavnost, ki niso namenjeni bivanju (premični čebelnjaki, krmišče (negrajeno krmišče), grajeno molzišče, napajalno korito, grajena ograja za pašo živine, grajena obora, silos, rastlinjak (plastenjak), kmečka lopa, grajena ograja ter opora za trajne nasade, opora za protitočni sistem v trajnih nasadih, grajena poljska pot. Silos je lahko le horizontalni na površini, katere nagib ni večji od 1:4 in se ne nahaja na vrhu (na temenu) hriba. Na poplavnih območjih je gradnja stavb dopustna le v skladu z določili 38. člena tega odloka.

Poleg objektov navedenih v predhodni alineji. je dopustno postaviti še: kozolec, skedenj, senik, kaščo, gnojišče, koruznjak, pokrito skladišče za lesna goriva, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, hlevski izpust. Na poplavnih območjih je gradnja stavb dopustna le v skladu z določili 38. člena tega odloka.

Dopustna je postavitev začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – kiosk ali tipski zabojnik, gostinski vrt, oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem iz montažnih elementov, odprt in pokrit prireditveni prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem prostoru, stojnice, objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi ipd.. Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču. Na poplavnih območjih je gradnja stavb dopustna le v skladu z določili 38. člena tega odloka.

Dopustna je postavitev vadbenih objektov, namenjenih športu in rekreaciji na prostem – smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami. Na poplavnih območjih je gradnja stavb dopustna le v skladu z določili 38. člena tega odloka.

Dopustni so posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitorng kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje nega, objekti za spremljanje seizmičnosti.

Na eni parceli se lahko postavi največ po en objekt glede na vrsto oziroma namen. Združevanje več vrst objektov glede na namen je dopustno v eni stavbi, ki ima skupne konstrukcijske elemente, vendar njena velikost ne sme presegati meril, kot jih za enostavne in nezahtevne objekte določa predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.

Optimalna lokacija umestitve pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov je v izteku domačij na robu (v pomeriju), ob gozdnih robovih ter ob obstoječih poteh. Do pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov je dopustno urediti dostopno pot z obračališčem. Optimalen odmik pomožnih stavb od dostopne poti je 10,0 m. Grajene ograje za pašo živine naj se oblikujejo po merilih plota. Čebelnjak se lahko postavi le, če investitor izpolnjuje pogoje za vpis čebelnjaka v register čebelnjakov. Od sosednjega zemljišča naj bodo odmaknjeni najmanj 1,5 m, ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča pa lahko tudi bližje, najmanj 0,5 m od parcelne meje. Od državnih in občinskih cest naj bodo odmaknjeni najmanj 7,0 m.

Enostavni in nezahtevni objekte se lahko priključijo na omrežja GJI oziroma se zanje zagotovi avtonomna komunalna in energetska oskrba, kadar je potrebna in je iz javnih omrežij GJI ni mogoče zagotavljati oziroma bi bila oskrba ekonomsko nesmotrna.

Na obstoječih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, pa so dopustna le vzdrževalna dela in odstranitev, na obstoječih pomožnih kmetijsko – gozdarskih stavbah in stavbah za rejo živali pa je dopustna tudi rekonstrukcija, dozidava ter nadomestna gradnja v skladu z merili nezahtevnega in enostavnega objekta. Na obstoječih posebnih javnih stavbah – spominskih obeležjih, kapelicah in znamenjih in drugi pomožnih objektih v javni rabi so dovoljena le vzdrževalna dela.

Višinske razlike na terenu naj se premoščajo z brežinami. Palisade, lovilne in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah naj se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči.

Na območjih, ki so na kakršenkoli način zavarovana z državnimi ali lokalnimi predpisi, so posegi v prostor ali gradnja objektov dopustni, če jih tak predpis dopušča. Poseg ali gradnjo se v takem primeru lahko izvede le ob upoštevanju pogojev ter ob soglasju organa oziroma službe pristojne za področje varovanja.

Varovanje vodnih virov

Na vodovarstvenih območjih je pri izvajanju kmetijske dejavnosti potrebno upoštevati prepovedi v zvezi z ravnanjem s kmetijskimi zemljišči kot jih opredeljuje predpis o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja in vodovarstveni predpisi sosednjih občin.

Varstvo na enotah registrirane kulturne dediščine na K1 in K2

Na varovanih enotah KD, ki ležijo na območju kmetijskih zemljišč. so dovoljeni le posegi, ki prispevajo k varovanju in trajni ohranitvi dediščine (na mestu samem) ali zvišanju njene vrednosti. Prostor ob enoti KD naj bo vzdrževan, obdelovalne kmetijske površine naj bodo primerno oddaljene. Kvalitetne prostorske vedute naj se ohranjajo. Gradnja novih stavb/objektov ni dovoljena. V vplivnih območjih le teh pa se ne smejo umeščati ureditve, ki bi poslabšale vrednost varovanega objekta. Ob tem je potrebno omogočiti dostop javnosti do le- teh. Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem; čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbene poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ali za odkop zemljine in na ta območja se ne sme navažati zemljino za namene izboljšanja kmetijskega zemljišča. Kakršnikoli posegi v enote in območja varovane kulturne dediščine so možni le s predhodno pridobitvijo kulturno-varstvenih pogojev in soglasja pristojne enote ZVKDS.

Ohranjanje narave

Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst. Na območju rastišč, ki ima status naravne vrednote in botaničnega naravnega spomenika, se za zagotavljanje ugodnega stanja vrste upošteva pogoje in varstvene usmeritve, ki izhajajo iz akta o zavarovanju in predpisov s področja varstva naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje je pri ravnanju, poseganju, umeščanju ali opravljanju dejavnosti in aktivnosti potrebno upoštevati določila varstvenih režimov in pravil ravnanja, kot jih določa predpis o Krajinskem parku Ljubljansko barje. Za vse posege na kmetijskih zemljiščih na območjih, ki imajo na podlagi predpisov o ohranjanju narave poseben status, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave. Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti kmetijski krajini na območjih ohranjanja narave je dopustno le izjemoma tako, da je mogoč prehod prostoživečih vrst.

Pogoji in merila za parcelacijo

Dopustna je parcelacija, s katero se povečuje površina parcel z združevanjem posesti. Parcelacija kmetijskih zemljišč v smislu deljenja parcel je dopustna le, če je utemeljena zaradi različne strukture dejanske rabe ali kakovostnega razreda na parceli, kadar je to potrebno za zagotavljanje dostopnosti sosednjih parcel (zaradi dodelitve služnosti in menjave lastništva), za potrebe gradnje objektov, vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture, zaradi agrarnih operacij ter v primeru odmere stavbnega zemljišča. Z novo parcelacijo se ne smejo poslabšati pogoji tehnološke obdelave zemljišč. V postopku parcelacije je potrebno zagotoviti nadomestne dostope do kmetijskih zemljišč, ki so prekinjeni zaradi gradnje ali drugih razlogov.

Varstvo pred hrupom

Na območju KGV s podrobno namensko rabo K1 in K2, velja režim IV. SVPH, razen na mirnem območju na prostem.