Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica (OPN)

Poselitev naj se ohranja v okviru obstoječih naselij, razvojne možnosti pa naj se odprejo v večjih naseljih z višjimi stopnjami središčnosti. Tako naj se razvoj poselitve v pretežni meri usmerja v osrednje poselitveno območje, ki ga sestavljajo naselja – Škofljica z bližnjimi naselji Glinek, Lanišče, Reber in Zalog ter Lavrica. Dolgoročno naj se skozi sanacijo reurbanizira in dopolni tudi poselitev v Pijavi Gorici, Želimljah, Smrjenah, ter Gradišču ob predhodnem oziroma sočasnem razvoju oskrbnih in storitvenih funkcij na ravni lokalnih središč, s katerimi se zagotavlja vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje ter udejstvovanje občanov na kulturnem, športnem, rekreativnem področju in pri drugih prostočasnih dejavnostih. V drugih oziroma ostalih naseljih naj se širitve naselij za potrebe lastnega prebivalstva omogočajo, kadar jih ni mogoče pokriti z aktiviranjem notranjih rezerv – slabo izkoriščenih površin ali s prenovo oziroma rastjo obstoječe stavbne strukture. Izjemoma se poselitveno območje širi tudi za gospodarske dejavnosti prebivalstva na področjih kmetijstva, proizvodne obrti, oskrbe in storitev ter družbenih dejavnosti, vendar le v merilu potreb posameznega podeželskega naselja.

Občina Škofljica je tesno navezana na mesto Ljubljana, ki je nacionalno središče mednarodnega pomena. Zato vse svoje potrebe, ki presegajo lokalni značaj in se zagotavljajo v okvirih policentričnega urbanega sistema na državni ravni, uresničuje v sodelovanju z Ljubljano in v okviru Ljubljanske urbane regije.

Razvoj občine je osredotočen na krepitev vloge in funkcij središčnih naselij – predvsem Škofljice, ki je lokalno središče in je hkrati občinsko središče. Z naglo rastjo števila prebivalstva ter razvojem storitvenih in oskrbnih dejavnosti je v zadnjem obdobju v občini pomembno okrepljena vloga Lavrice. Škofljica in Lavrica se zaradi medsebojne bližine s funkcijami dopolnjujeta. V naseljih Pijava Gorica, Gradišče s Smrjenami in Želimlje so se iz potreb lastnega prebivalstva ter zaledne poselitve razvile posamezne funkcije na katerih se bosta v prihodnje lahko razvijali v lokalno središče.

V južnem delu občine se je poleg izvornih oblik na območju Smrjen in Gradišča, ob razmeroma ugodni prometni dostopnosti, stihijsko razrasla poselitvena struktura izključno stanovanjske rabe brez ustrezno načrtovane in predhodno zgrajene infrastrukture. Območje nima razvitih storitev, oskrbe ter družbenih in prostočasnih dejavnostih za zadovoljevanje potreb občanov. Iz obstoječega stanja v teh naseljih izhajajo potrebe po sanaciji razmer in izboljšanju komunalne opremljenosti, ureditvi športnih in rekreacijskih površin ter razvoju centralnih dejavnosti. Hkrati so ta naselja slabše dostopna in notranje nepovezana, zato je potrebno zagotoviti večjo medsebojno povezanost v tem poselitvenem prostoru ter dostopnost do mreže javnega potniškega prometa.

Razvoj naselij je potrebno načrtovati na način, da bodo prebivalci manj odvisni od osebnih avtomobilov in se bodo spreminjale prometne navade ljudi. Pri tem pa bo z ustrezno ureditvijo komunalne opreme in razvojem trajnostne mobilnosti prebivalstva dosežena tudi višja kakovost bivanja in večja prometna varnost.

V ostalem prostoru, kjer se nahajajo strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč in sklenjeni gozdovi, naj se ti ohranjajo. Vzdržuje se obstoječe razmerje med urbanim in naravnim prostorom ter posameznimi tipi kulturne krajine. Ohranja in varuje se naravne značilnosti kulturne krajine Ljubljanskega barja kot nacionalno pomembno krajinsko območje s prisotno kulturno dediščino, in prostorsko identiteto z vso doživljajsko vrednostjo ter simbolnim in reprezentativnim pomenom. Degradirane površine naravnega prostora je potrebno sanirati.