2455. Sklep, da se postopek za preizkus pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 70/97 in 43/99) ustavi; pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 2., 13. in 16. člena tega zakona ter 3. člena zakona o dopolnitvah tega zakona (Uradni list RS, št. 44/96) zavrnjeno; pobudi za oceno ustavnosti 5. člena tega zakona in za oceno ustavnosti tega zakona, kolikor ne določa, da gredo žrtvam vojnega nasilja pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz tega zakona od vložitve zahteve za priznanje statusa žrtve, se sprejmeta
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Hermana Janeža iz Ljubljane; Petra Zupančiča iz Ljubljane; Martina Ježovnika, Štefanije Pečečnik in Ivanke Tamše iz Velenja; Lucije Zupan iz Trzina; Jožeta Škofa iz Maribora; Barbare Zazule iz Ljubljane; Karla Zorka iz Brežic; Zdenke Strežek iz Ljubljane in Vojka Tkavca iz Ljubljane na seji dne 6. maja 1999
1.
Postopek za preizkus pobude Valerije Strežek za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 70/97 in 43/99) se ustavi.
2.
Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona iz prejšnje točke oziroma 2., 13. in 16. člena istega zakona ter 3. člena zakona o dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 44/96) se zavrnejo.
3.
Pobudi za oceno ustavnosti 5. člena zakona o žrtvah vojnega nasilja in za oceno ustavnosti tega zakona, kolikor ne določa, da gredo žrtvam vojnega nasilja pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz tega zakona od vložitve zahteve za priznanje statusa žrtve, se sprejmeta.
1.
Valerija Strežek je predlagala oceno "zakonitosti, ustavnosti in poštenosti zakona o žrtvah vojnega nasilja" (v nadaljevanju: ZZVN), a tudi na zahtevo sodišča ni sporočila, katere določbe zakona izpodbija in zakaj ter v čem je njen pravni interes, čeprav jo je sodišče opozorilo, da tako nepopolne vloge ne bi bilo mogoče obravnavati in bi bilo treba postopek ustaviti.
2.
Herman Janež (tudi v imenu skupine šestdesetih nekdanjih otrok – internirancev v italijanskih koncentracijskih taboriščih) predlaga oceno ustavnosti 2. člena ZZVN, kolikor uzakonja poleg pojma interniranci še posebej pojem taboriščniki, a ta ne velja tudi za nekdanje otroke – internirance v italijanskih koncentracijskih taboriščih Gonars in Treviso, ter oceno ustavnosti 13. in 16. člena ZZVN, kolikor isti skupini žrtev vojnega nasilja ne priznavata najvišje mere pravic (do pokojninske dobe in do doživljenjske mesečne rente).
Martin Žirovnik, Štefanija Pečečnik in Ivanka Tamše, ki so del vojne preživeli kot ukradeni otroci v nemških taboriščih za ukradene otroke, izpodbijajo iste določbe ZZVN iz enakih razlogov, toda s stališča te skupine žrtev vojnega nasilja.
Lucija Zupan, ki je bila vojnemu nasilju izpostavljena v Bosni, v Slovenijo pa je bila s skupino bosanskih otrok – vojnih sirot pripeljana šele jeseni 1945, izpodbija določbo v četrtem odstavku 2. člena ZZVN, da ima tak državljan status žrtve po tem zakonu le, "če je imel od prenehanja nasilnega dejanja stalno bivališče v Republiki Sloveniji".