Odločba o ugotovitvi, da bi z odložitvijo sprejetja in uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (EPA 677-IV) lahko nastale protiustavne posledice

1136. Odločba o ugotovitvi, da bi z odložitvijo sprejetja in uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (EPA 677-IV) lahko nastale protiustavne posledice

Številka: U-II-1/06
Datum: 27. 2. 2006

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku po prvem odstavku 16. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 in nasl.), začetem na zahtevo Državnega zbora, na seji dne 27. februarja 2006

Z odložitvijo sprejetja in uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Poročevalec DZ, št. 7/06, EPA 677-IV) bi lahko nastale protiustavne posledice.

Državni zbor je na seji dne 24. 1. 2006 na podlagi prvega in drugega odstavka 16. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (v nadaljevanju ZRLI) sprejel sklep št. 005-02/97-8/45, EPA 686-IV (v nadaljevanju Sklep), s katerim zahteva, naj Ustavno sodišče odloči, ali je vsebina zahteve, vsebovane v pobudi politične stranke Slovenske nacionalne stranke, za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju Zakon), v nasprotju z Ustavo in bi lahko zato na njeni podlagi zaradi odložitve sprejetja in uveljavitve zakona nastale protiustavne posledice. S tem Sklepom Državni zbor Ustavnemu sodišču predlaga tudi, naj zadrži izvajanje predpisov, ki določajo možnost preoblikovanja družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo, do zakonske ureditve morebitnega preoblikovanja družbe Vzajemna, d.v.z., Ljubljana (v nadaljevanju Vzajemna), v delniško družbo.

Državni zbor zahtevi prilaga pobudo za vložitev zahteve za razpis navedenega predhodnega zakonodajnega referenduma, poročilo Odbora za zdravstvo, mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, mnenje Vlade ter magnetogram seje Državnega zbora, na katerem je bil sprejet Sklep. Iz obrazložitve predloga Sklepa (ki je vsebovan v poročilu Odbora za zdravstvo) je razvidno, da naj bi bil namen referendumske pobude predvsem za določen čas zadržati potek zakonodajnega postopka ter s tem onemogočiti pravočasni sprejem predloga zakona, na katerega se referendumska pobuda nanaša. To naj bi izhajalo iz dejstva, da je skupščina Vzajemne, na kateri naj bi se odločalo o preoblikovanju v delniško družbo, sklicana za 1. 2. 2006, referendum pa do tedaj še ne bi bil izveden. S tem naj bi bilo Državnemu zboru onemogočeno izvršiti njegovo zakonodajno pristojnost, saj zakon, ki naj bi dodatno uredil tovrstna preoblikovanja, ne bi bil pravočasno sprejet in uveljavljen, tako da bi lahko učinkoval na postopek tega preoblikovanja. To naj bi hkrati pomenilo, da bi bil takšen referendum v primeru že izvršenega preoblikovanja Vzajemne v delniško družbo brezpredmeten, saj bi smisel in namen zakona, na katerega se referendumsko vprašanje nanaša, v tem primeru prenehala. Šlo naj bi za ustavno nedopustno uporabo tega pravnega instituta. Državni zbor zato meni, da je vsebina zahteve, vsebovane v referendumski pobudi, neustavna, ter da bi lahko z odložitvijo sprejetja oziroma uveljavitve zakona, na katerega se pobuda nanaša, nastale protiustavne posledice.

Vlada je v svojem mnenju predlog Sklepa podprla in predlagala Državnemu zboru, naj ga sprejme. Minister za zdravje je na seji Državnega zbora (dne 24. 1. 2006) kot predstavnik Vlade poudaril, da je bila Vzajemna ustanovljena na podlagi posebnega zakona (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem zavarovanju, Uradni list RS, št. 29/98 – v nadaljevanju ZZVZZ-C), ki je določil pogoje za ustanovitev posebne vzajemne zavarovalnice. Za uveljavitev načel in ciljev vzajemnosti so bila po navedbah Ministra sredstva na Vzajemno prenesena neodplačno. Šlo naj bi za sredstva iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga je do tedaj izvajal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS). Začeti postopek preoblikovanja Vzajemne (kot naj bi izhajalo iz sklepa nadzornega sveta oziroma iz sprememb Statuta Vzajemne) naj ne bi zagotavljal pravic zavarovancev. Predvideno preoblikovanje naj bi izključilo zavarovance, za katere je premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačevala država (upravičenci po t. i. vojnih zakonih), in zavarovance, za katere vplačilo premije izvedejo njihovi delodajalci z odtegljajem od plače, saj naj bi ob preoblikovanju pravice članov izvajali delodajalci kot zavarovatelji in ne zavarovanci. Zato naj bi bilo treba ob preoblikovanju Vzajemne (kot družbe za vzajemno zavarovanje) v delniško družbo na novo opredeliti namenskost ustanovnih sredstev in zaščititi pravice zavarovancev ter države v povezavi z njenim položajem zavarovatelja. Vlada ocenjuje, da je treba pred nadaljevanjem postopka preoblikovanja nujno sprejeti zakon, ki bo uredil pogoje tega preoblikovanja tako, da bo preprečil morebitna oškodovanja zavarovancev. Izvedba predlaganega referenduma naj bi onemogočila sprejem in uveljavitev takega zakona.