Zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (ZOSRL)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 12-559/2000, stran 1549 DATUM OBJAVE: 11.2.2000

RS 12-559/2000

559. Zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (ZOSRL)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi zakona o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (ZOSRL)
Razglašam zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (ZOSRL), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. januarja 2000.
001-22-4/00
Ljubljana, dne 3. februarja 2000.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N O OBLIGACIJSKIH IN STVARNOPRAVNIH RAZMERJIH V LETALSTVU (ZOSRL)

PRVI DEL SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Področje urejanja)
Ta zakon ureja obligacijska in stvarnopravna razmerja, postopek izvršbe, zavarovanje terjatev ter kolizije zakonov na področju letalstva.

2. člen

(Dispozitivnost zakonskih določb)
Razmerja v zvezi s pogodbami iz tega zakona lahko stranke s pogodbo oziroma splošnimi prevoznimi pogoji uredijo tudi drugače, če zakon tega ne prepoveduje.

3. člen

(Kogentnost zakonskih določb)

(1)

Če ta zakon ne določa drugače, ne smejo biti v pogodbi oziroma splošnih prevoznih pogojih določbe, s katerimi je prevoznik popolnoma ali deloma prost odgovornosti iz tega zakona, določbe, ki izključujejo ali omejujejo pravice, ki jih ima po tem zakonu potnik ali naročnik prevoza, ter določbe, ki odvzemajo dokazno breme prevozniku ali predpisujejo omejitve odgovornosti, ki so za prevoznika ugodnejše od omejitev, ki jih določa ta zakon.

(2)

Prevoznik je dolžan objaviti splošne prevozne pogoje na običajen način.

4. člen

(Temeljni pojmi)
Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji pomen:

1.

prevoznik je oseba, ki na podlagi pogodbe prevaža potnike, prtljago in tovor;

2.

pogodbeni prevoznik je oseba, ki je sklenila s potnikom, naročnikom prevoza ali pošiljateljem prevozno pogodbo;

3.

dejanski prevoznik je oseba, ki ni pogodbeni ali zaporedni prevoznik, vendar izvaja bodisi ves prevoz ali del prevoza;

4.

zaporedni prevoznik je oseba, ki izvaja del prevoza na podlagi prevozne pogodbe, ki jo sklene prvi prevoznik, ter s privolitvijo potnika oziroma naročnika prevoza;

5.

izpolnitveni pomočnik je oseba, ki za izvršitev prevoza dela po naročilu prevoznika ali za njegov račun;

6.

naročnik prevoza je oseba, ki sklene prevozno pogodbo s pogodbenim prevoznikom;

7.

pošiljatelj je oseba, v čigar imenu je na podlagi pogodbe oddan tovor za prevoz;

8.

prejemnik je oseba, katera je v namembnem kraju upravičena prevzeti tovor, ki je bil oddan za prevoz;

9.

potnik je fizična oseba, ki ima po pogodbi pravico do prevoza z letalom;

10.

upravičenec je oseba, ki ima po pogodbi zahtevek do prevoznika;

11.

mednarodni prevoz je prevoz z letalom, pri katerem sta po prevozni pogodbi odhodni kraj in namembni kraj na ozemlju dveh držav ali na ozemlju ene same države, če je predviden vmesni pristanek na ozemlju druge države;

12.

SDR (Special Drawing Rights) so posebne pravice črpanja (obračunska enota), kot jih določa Mednarodni denarni sklad, razmerje do slovenske valute oziroma vrednost pa objavlja Banka Slovenije;

13.

letalo za potrebe tega zakona pomeni vsako napravo, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi reakcije zraka, razen reakcije zraka na zemeljsko površino (zrakoplov).

5. člen

(smiselna uporaba zakona o pravdnem postopku)
Za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, se primerno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku.

DRUGI DEL OBLIGACIJSKA RAZMERJA

I. P O G L A V J E POGODBE O PREVOZU POTNIKOV, PRTLJAGE IN TOVORA (PREVOZNE POGODBE)

I. oddelek Prevoz potnikov in prtljage

1. Pogodba o prevozu potnikov

6. člen

(Vsebina pogodbe)

(1)

Pogodbo o prevozu potnikov skleneta prevoznik in potnik ali prevoznik in naročnik prevoza.

(2)

S pogodbo o prevozu potnikov prevzame prevoznik obveznost, da bo prepeljal potnika v skladu z voznim redom oziroma v določenem času od odhodnega kraja do namembnega kraja, potnik pa se obveže, da bo plačal dogovorjeno prevoznino.

(3)

S pogodbo, ki jo skleneta prevoznik in naročnik prevoza, prevzame prevoznik obveznost, da bo prepeljal enega ali več potnikov, ki jih določi naročnik prevoza.

7. člen

(Pogodba med prevoznikom in naročnikom prevoza)

(1)

Prevoznik in naročnik prevoza lahko skleneta pogodbo o prevozu enega ali več potnikov za eno ali več potovanj ali za določen čas, z vsem letalom ali določenim številom sedežev.

(2)

Pogodba iz prejšnjega odstavka mora biti sestavljena v pisni obliki.

8. člen

(Vozovnica)

(1)

Prevoznik je dolžan izdati vozovnico, ki je lahko posamična ali skupinska.

(2)

Vozovnica je dokaz o sklenjeni pogodbi o prevozu potnikov, vendar se obstoj te pogodbe lahko dokazuje tudi drugače.

(3)

Vozovnica se mora praviloma glasiti na ime.

(4)

Če se vozovnica glasi na ime, se brez prevoznikove privolitve ne sme prenesti na drugega potnika.

(5)

Prevoznik lahko zavrne prenos vozovnice iz tretjega in četrtega odstavka tega člena le tedaj, ko ima opravičene razloge.

(6)

V vozovnici morajo biti navedeni odhodni in namembni kraj ter čas odhoda letala, ki je določen z voznim redom oziroma s pogodbo.

9. člen

(Pravica potnika do odstopa od pogodbe)

(1)

Potnik ima pravico, da odstopi od pogodbe o prevozu, preden se začne izpolnjevati pogodba.

(2)

Prevoznik je dolžan potniku vrniti prevoznino, če potnik opusti potovanje, in sicer v domačem prometu najpozneje štiriindvajset ur, v mednarodnem prometu pa najpozneje oseminštirideset ur pred začetkom potovanja.

(3)

Če potnik opusti potovanje pod pogoji iz prejšnjega odstavka, sme prevoznik obdržati največ deset odstotkov prevoznine.

10. člen

(Odstop od pogodbe zaradi višje sile)

(1)

Če potnik ali njegov ožji družinski član, ali njegov spremljevalec, brez katerega ne more potovati, pred začetkom potovanja umre ali zboli, tako da ne more potovati ali bi bilo potovanje škodljivo za njegovo zdravje, se plačana prevoznina vrne, če je bil prevoznik pred odhodom letala obveščen o tem, da potovanje ni mogoče.

(2)

V primeru iz prejšnjega odstavka ima prevoznik pravico, da obdrži največ pet odstotkov prevoznine.

(3)

Če nastane ovira za potovanje iz prvega odstavka tega člena med prevozom, se prevoznina vrne v sorazmerju z neizkoriščenim delom poti.

11. člen

(Odložitev potovanja)

(1)

Če se potovanje v domačem prometu ne začne v dveh urah, v mednarodnem prometu pa v štirih urah od časa, ki je po redu letenja ali pogodbi določen za odhod letala (odložitev potovanja), sme potnik pred odhodom letala zahtevati od prevoznika, da ga s svojim ali z drugim primernim letalom oziroma drugim prevoznim sredstvom prepelje do namembnega kraja, ali pa ima pravico opustiti potovanje in zahtevati, da se mu vrne prevoznina.

(2)

Če potnik zaradi odložitve ne opusti potovanja, mu mora prevoznik za obdobje odložitve na svoje stroške zagotoviti hrano in pijačo, potniku, ki ne prebiva v odhodnem kraju, pa tudi prenočišče, na način, ki je običajen v letalstvu, razen če je bilo potovanje odloženo zaradi akta pristojnega upravnega organa iz razlogov varnosti v letalstvu ali zaradi vzrokov, za katere je odgovoren potnik.

12. člen

(Prekinitev potovanja)

(1)

Če pride med potovanjem do prekinitve potovanja iz razlogov, za katere potnik ni odgovoren, in če traja prekinitev v domačem prometu dalj kot tri ure oziroma v mednarodnem prometu dalj kot šest ur, je potnik upravičen:

1.

zahtevati, da ga skupaj s prtljago prevoznik s svojim ali drugim primernim prevoznim sredstvom prepelje do namembnega kraja;

2.

zahtevati, da ga prevoznik skupaj s prtljago v primernem času odpelje nazaj v odhodni kraj in mu vrne prevoznino za neizvršeni del pogodbenega potovanja;

3.

odstopiti od pogodbe in zahtevati, da mu prevoznik vrne prevoznino za neizvršeni del potovanja.

(2)

V primeru prevoza po 1. in 2. točki prejšnjega odstavka je za morebitno škodo, ki nastane na poti, odgovoren prevoznik po določbah tega zakona.

(3)

Če potnik zaradi prekinitve potovanja ne odstopi od pogodbe, mu mora v času čakanja na nadaljevanje potovanja prevoznik na svoje stroške zagotoviti prenočišče, hrano in pijačo na način, ki je običajen v letalstvu.

13. člen

(Zavrnitev vkrcanja na letalo)

(1)

Če se zaradi prevelikega števila rezervacij potnik ne more vkrcati na letalo v rednem prometu, čeprav ima veljavno vozovnico, potrjeno rezervacijo za to potovanje in se pravočasno prijavi za to potovanje, lahko izbira med:

1.

povrnitvijo prevoznine za neizvršeni del pogodbenega potovanja;

2.

drugim potovanjem v namembni kraj ob prvi priložnosti;

3.

drugim potovanjem na kasnejši datum, ki ustreza potniku.

(2)

Ne glede na potnikovo izbiro iz prejšnjega odstavka mu mora prevoznik plačati odškodnino v gotovini ali na kakšen drug dogovorjen način, in sicer najmanj v višini 120 SDR v tolarski protivrednosti za lete do 3500 kilometrov in 240 SDR v tolarski protivrednosti za lete preko 3500 kilometrov glede na namembni kraj, ki je naveden v vozovnici.

(3)

Prevoznik ni dolžan plačati odškodnine iz prejšnjega odstavka, če potnik potuje brezplačno ali z vozovnico po znižani ceni, ki ni neposredno ali posredno dostopna javnosti.

(4)

Poleg odškodnine iz drugega odstavka tega člena mora prevoznik zagotoviti potniku iz prvega odstavka tega člena povrnitev stroškov za telefonsko ali kakšno drugo sporočilo v namembni kraj, hrano in pijačo v razumnem razmerju s čakalnim časom in prenočišče v primerih, ko je potrebno prenočiti eno ali več noči.

(5)

Kadar prevoznik ponudi spremembo smeri leta do namembnega kraja z nadomestnim letom, katerega čas prihoda ne presega z voznim redom predvidenega časa prihoda prvotno rezerviranega leta za več kot dve uri pri letih do 3500 kilometrov in za več kot štiri ure pri letih preko 3500 kilometrov, lahko odškodnino iz drugega odstavka tega člena zmanjša za 50 odstotkov.

(6)

V primeru pogodbe o prevozu potnikov med prevoznikom in naročnikom prevoza, mora prevoznik plačati odškodnino iz drugega odstavka tega člena naročniku prevoza.

(7)

Če v primeru, ko v določenem kraju, mestu ali regiji več letališč zagotavlja storitve, prevoznik ponudi potniku iz prvega odstavka tega člena let na letališče, ki ni namembno, mu mora povrniti stroške za potovanje od tega letališča do namembnega letališča oziroma do drugega kraja v bližini namembnega letališča, s katerim soglaša potnik.

(8)

Če na letu s prevelikim številom rezervacij potnik soglaša, da ga prevoznik premesti v razred, ki je nižji od navedenega v vozovnici, mu mora prevoznik vrniti razliko v prevoznini.

14. člen

(Upoštevanje zavrnitve vkrcanja v splošnih prevoznih pogojih prevoznika)

(1)

Prevoznik mora v svojih splošnih prevoznih pogojih določiti pravila, ki jih bo upošteval v primeru zavrnitve vkrcanja pri letu s prevelikim številom rezervacij, ter jih dati na razpolago javnosti v svojih agencijah, drugih potovalnih agencijah in prodajnih mestih ter na okencih za prijavo potnikov, kakor tudi potniku iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(2)

Prevoznik mora vključiti v pravila iz prejšnjega odstavka možnost, da se povabijo osebe, ki bi bile pripravljene odstopiti sedeže potnikom iz prvega odstavka prejšnjega člena v zameno za odškodnino.

(3)

Prevoznik mora v pravilih upoštevati interese potnikov, ki jim je potrebno dati prednost pri vkrcanju zaradi upravičenih razlogov, kot na primer invalidom in otrokom brez spremstva.

15. člen

(Odgovornost naročnika prevoza)

(1)

Če se naročnik prevoza in prevoznik ne dogovorita drugače, je naročnik prevoza odgovoren prevozniku za obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o prevozu potnikov.

(2)

Če je naročnik prevoza odgovoren prevozniku za obveznosti, ki izvirajo iz prevozne pogodbe, lahko potnik uveljavlja svoje terjatve zaradi odstopa, prekinitve, odložitve, neizvršitve zaradi zavrnjenega vkrcanja oziroma zamude pri prevozu, samo od naročnika prevoza.

(3)

Če se naročnik prevoza in potnik ne dogovorita drugače, mora naročnik prevoza priskrbeti potniku prevoznikove storitve.

16. člen

(Dejanski prevoznik)

(1)

Če ni v pogodbi o prevozu potnikov drugače določeno, sme pogodbeni prevoznik zaupati prevoz potnikov dejanskemu prevozniku s pogojem, da zagotovi enake ali podobne prevozne pogoje.

(2)

Razmerje med pogodbenim in dejanskim prevoznikom ureja njuna medsebojna pogodba.

(3)

Če ni v pogodbi drugače določeno, veljajo za razmerja med pogodbenim in dejanskim prevoznikom določbe tega zakona, ki se nanašajo na prevoz.

(4)

Pri pogodbi o prevozu potnikov za določen čas z vsem letalom sme pogodbeni prevoznik zaupati prevoz dejanskemu prevozniku samo s pogojem, da je to dogovorjeno v pogodbi ali da se kasneje naročnik prevoza s tem izrecno strinja.

17. člen

(Zamenjava letala)

(1)

Če je v pogodbi dogovorjen prevoz potnikov za določen čas z vsem letalom, sme prevoznik v pogodbi določeni tip letala zamenjati z drugim tipom samo s privolitvijo naročnika prevoza.

(2)

Če prevoznik brez privolitve naročnika prevoza zamenja v pogodbi določeni tip letala z drugim tipom, je odgovoren za škodo, ki jo zaradi tega pretrpi naročnik prevoza.

18. člen

(Izpolnjevanje naročnikovih navodil)

(1)

Pri pogodbi o prevozu potnikov za določen čas z vsem letalom je prevoznik dolžan izpolnjevati navodila naročnika prevoza v mejah pogodbe.

(2)

Naročnik prevoza ne sme določiti takšnega potovanja, ki bi letalo, posadko ali potnike spravilo v nevarnost, kakršne ob sklenitvi pogodbe ni bilo mogoče pričakovati, kot tudi ne potovanja, pri katerem je pričakovati, da se bo končalo z bistveno prekoračitvijo časa, za katerega je sklenjena pogodba.

19. člen

(Razpolaganje z nezasedenimi sedeži letala)

(1)

Če je v pogodbi dogovorjen prevoz potnikov z vsem letalom, sme prevoznik razpolagati z nezasedenimi sedeži letala le s privolitvijo naročnika prevoza.

(2)

Če prevoznik razpolaga z nezasedenimi sedeži na podlagi privolitve naročnika prevoza, se s pogodbo dogovorjena prevoznina sorazmerno zniža.

(3)

Če prevoznik razpolaga z nezasedenimi sedeži brez privolitve naročnika prevoza, odgovarja tudi za škodo, ki jo zaradi tega pretrpi naročnik prevoza.

2. Odgovornost prevoznika

20. člen

(Odgovornost za smrt, okvaro zdravja ali poškodbo potnika)

(1)

Prevoznik objektivno odgovarja za škodo, ki ne presega 100.000 SDR v tolarski protivrednosti in nastane zaradi smrti, okvare zdravja ali poškodbe potnika v času letalskega prevoza.

(2)

Če prevoznik dokaže, da je škodo iz prejšnjega odstavka krivdno povzročil ali k njej prispeval poškodovani oziroma umrli potnik, se njegova odgovornost za škodo zmanjša sorazmerno s prispevkom potnika k škodi.

(3)

Če škoda iz prvega odstavka tega člena presega 100.000 SDR v tolarski protivrednosti, je prevoznik odgovoren za celotno škodo, razen če dokaže, da je on ali izpolnitveni pomočnik ravnal kot skrben prevoznik oziroma skrben gospodar.

(4)

Prevoznik odgovarja za škodo iz prvega in tretjega odstavka tega člena tudi v primeru, da jo povzroči izpolnitveni pomočnik.

(5)

Pri prevozu potnikov po pogodbi o prevozu za določen čas z vsem letalom odgovarja za škodo iz prvega in tretjega odstavka tega člena naročnik prevoza solidarno s prevoznikom.

(6)

Pogodbeni in dejanski prevoznik odgovarjata solidarno za škodo iz prvega in tretjega odstavka tega člena.

21. člen

(Obvezno nezgodno zavarovanje)
Prevoznik je dolžan skleniti nezgodno zavarovanje v višini zavarovalne vsote, ki znaša najmanj toliko, kot znesek iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona.

22. člen

(Predplačilo odškodnine)

(1)

Prevoznik mora brez odlašanja, vendar najkasneje petnajst dni po ugotovitvi identitete fizične osebe, ki je upravičena do odškodnine, plačati akontacijo, ki je nujna za kritje njenih takojšnjih materialnih potreb v sorazmerju z nastalo škodo.

(2)

V primeru smrti potnika predplačilo iz prejšnjega odstavka ne sme biti manjše od 15.000 SDR po potniku v tolarski protivrednosti.

(3)

Plačilo predplačila odškodnine ne pomeni priznanja odgovornosti prevoznika in se vračuna v odškodnino oziroma se vrne prevozniku, če ni odgovoren za škodo.

23. člen

(Obvezna sestavina splošnih prevoznih pogojev)
Določbe iz 20., 21. in 22. člena tega zakona so sestavni del splošnih prevoznih pogojev in jih mora dati prevoznik na razpolago v svojih agencijah, drugih potovalnih agencijah in prodajnih mestih ter na okencih za prijavo potnikov.

24. člen

(Odgovornost za drugo škodo, ki jo utrpi potnik)

(1)

Prevoznik odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi odložitve ali prekinitve potovanja ali zamude pri prevozu z letalom, do zneska dvojne prevoznine, razen če dokaže, da je on ali izpolnitveni pomočnik ravnal kot skrben prevoznik oziroma skrben gospodar.

(2)

Prevoznik ne more omejiti odgovornosti do zneska iz prejšnjega odstavka, če se dokaže, da je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.

(3)

Prevoznik lahko omeji odgovornost do zneska iz prvega odstavka tega člena, če je škodo namenoma ali iz hude malomarnosti povzročil izpolnitveni pomočnik, če dokaže, da je ta oseba delala preko svojih pooblastil.

(4)

Če je odškodninski zahtevek iz prvega odstavka tega člena vložen po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti zoper izpolnitvenega pomočnika, lahko ta oseba omeji odgovornost do zneska iz prvega odstavka tega člena, če dokaže, da je delala v okviru svojih pooblastil.

(5)

Izpolnitveni pomočnik ne more omejiti svoje odgovornosti, če se dokaže, da je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.

(6)

Pri prevozu potnikov po pogodbi o prevozu za določen čas z vsem letalom odgovarja za škodo iz prvega odstavka tega člena naročnik prevoza solidarno s prevoznikom.

(7)

Pogodbeni in dejanski prevoznik odgovarjata solidarno za škodo iz prvega odstavka tega člena.

25. člen

(Reklamacija)

(1)

Odškodninski zahtevek za škodo iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona je treba vložiti pri prevozniku v obliki reklamacije v petnajstih dneh od dneva, ko bi se moralo začeti potovanje, ki je bilo odloženo oziroma ni bilo opravljeno, oziroma od dneva, ko je bilo potovanje prekinjeno oziroma končano.

(2)

Če odškodninski zahtevek ni vložen v roku iz prejšnjega odstavka, ga po preteku tega roka ni več mogoče vložiti.

(3)

Prejšnji odstavek se ne uporabi, če se dokaže, da je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.

(4)

Drugi odstavek tega člena se uporabi tudi v primeru, da je škodo namenoma ali iz hude malomarnosti povzročil izpolnitveni pomočnik, če prevoznik dokaže, da je ta oseba delala preko svojih pooblastil.

26. člen

(Kumulacija odškodninskih zahtevkov)
Celoten znesek odškodnine iz prvega odstavka 24. člena tega zakona, ki se sme zahtevati za enega potnika v zvezi z istim dogodkom od prevoznika in izpolnitvenega pomočnika, oziroma od pogodbenega in dejanskega prevoznika ter izpolnitvenih pomočnikov, ne sme presegati zneska iz prvega odstavka 24. člena tega zakona, razen če je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.

27. člen

(Odgovornost dejanskega prevoznika)

(1)

Dejanski prevoznik ne more izgubiti pravice do omejitve odgovornosti iz prvega odstavka 24. člena tega zakona zaradi dejanja ali opustitve pogodbenega prevoznika ali izpolnitvenega pomočnika.

(2)

Dejanskega prevoznika ne zavezuje nikakršen sporazum, s katerim bi pogodbeni prevoznik prevzel večje obveznosti ali se odpovedal pravicam, ki mu jih daje ta zakon, razen če ni v takšen sporazum izrecno privolil.

3. Prevoz prtljage

28. člen

(Ročna prtljaga)

(1)

Na podlagi prevozne pogodbe ima potnik pravico, da prinese v letalo ročno prtljago, za katero skrbi sam, prevoznik pa jo mora prepeljati brez posebnega plačila.

(2)

V letalo se kot ročna prtljaga ne smejo prinesti stvari, ki utegnejo po svoji naravi in obsegu pomeniti nevarnost ali oviro za letalo, potnike ali druge stvari, ali ne spadajo v prostore, ki so določeni za potnike.

(3)

Prevoznik določi v splošnih prevoznih pogojih, koliko sme biti največ težka in obsežna ročna prtljaga, ki jo lahko potnik prinese v letalo.

29. člen

(Odgovornost prevoznika za ročno prtljago)

(1)

Prevoznik odgovarja za škodo, ki nastane zaradi poškodbe ali izgube ročne prtljage, če potnik dokaže, da je bila škoda povzročena po krivdi prevoznika ali izpolnitvenega pomočnika.

(2)

Če je bila ročna prtljaga poškodovana ali izgubljena zaradi nesreče letala, odgovarja prevoznik za nastalo škodo, razen če dokaže, da je on ali izpolnitveni pomočnik ravnal kot skrben prevoznik oziroma skrben gospodar.

30. člen

(Omejitev odgovornosti)

(1)

Prevoznik odgovarja za škodo zaradi izgube ali poškodbe ročne prtljage največ do zneska 332 SDR v tolarski protivrednosti na potnika.

(2)

Prevoznik ne more omejiti odgovornosti do zneska iz prejšnjega odstavka, če se dokaže, da je on ali izpolnitveni pomočnik povzročil škodo namenoma ali iz hude malomarnosti.

31. člen

(Prevoz dragocene ročne prtljage)

(1)

Potnik lahko odda prevozniku za prevoz dragocenosti ali druge predmete velike vrednosti in navede znesek, ki je večji od zneska iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona.

(2)

Če prevoznik sprejme v hrambo predmete iz prejšnjega odstavka, mora izdati pisno potrdilo, potniku pa lahko zaračuna posebno plačilo.

(3)

V primeru iz prvega odstavka tega člena odgovarja prevoznik do navedenega zneska za vsako škodo, ki nastane zaradi izgube ali poškodbe takega predmeta, kakor tudi zaradi zamude pri njegovi izročitvi.

(4)

Če se predmet iz prvega odstavka tega člena izgubi, se domneva, da škoda ustreza navedenemu znesku.

32. člen

(Registrirana prtljaga)

(1)

Prevoznik je dolžan prevzeti za prevoz prtljago, ki ni ročna prtljaga (registrirana prtljaga), in o tem izdati pisno potrdilo.

(2)

Kot registrirana prtljaga se za prevoz ne morejo oddati stvari, za katere je potrebno posebno dovoljenje, ali ki se morajo prevažati pod posebnimi pogoji, ali ki utegnejo po svoji naravi povzročiti nevarnost za letalo ali za potnike ali povzročiti škodo drugi prtljagi, kakor tudi ne stvari, ki zaradi svoje narave, obsega ali teže ne spadajo v prostore, ki so določeni za prtljago.

(3)

Prevoznik določi v splošnih prevoznih pogojih, do katere teže in obsega lahko potnik odda registrirano prtljago in do katere teže se ta prtljaga prevaža brez posebnega plačila.

33. člen

(Pisni ugovor v primeru škode)

(1)

Prevoznik ne odgovarja za škodo zaradi poškodbe prtljage, oddanih dragocenosti in drugih predmetov velike vrednosti, če potnik ne ugovarja pisno takoj, ko odkrije škodo, najpozneje pa v sedmih dneh od njihovega prevzema.

(2)

Če je nastala škoda zaradi zamude pri prevozu prtljage, mora potnik vložiti ugovor najpozneje v enaindvajsetih dneh od dneva, ko je prispel v namembni kraj.

(3)

Če so obstajale okoliščine, ki so potniku onemogočile, da bi vložil ugovor v roku iz prvega in drugega odstavka tega člena, ga mora vložiti takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v sedmih dneh po prenehanju navedenih okoliščin.

(4)

Prevoznik se ne more sklicevati na prepozni ugovor, če je on ali izpolnitveni pomočnik škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.

34. člen

(Pridržna pravica)
Prevoznik ima za zavarovanje svojih terjatev v zvezi s prevozom pridržno pravico na registrirani prtljagi in sprejetih dragocenostih ali drugih predmetih velike vrednosti.

35. člen

(Smiselna uporaba določb o prevozu tovora)
Za odgovornost prevoznika za registrirano prtljago se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za prevoz tovora.

II. oddelek Prevoz tovora

1. Pogodba o prevozu tovora

36. člen

(Vsebina pogodbe)

(1)

Pogodbo o prevozu tovora skleneta prevoznik in naročnik prevoza.

(2)

S pogodbo o prevozu tovora prevzame prevoznik obveznost, da bo prepeljal tovor z letalom, naročnik prevoza pa da bo plačal prevoznino.

37. člen

(Vrste pogodbe o prevozu tovora)
Pogodba o prevozu tovora lahko velja za enega ali več prevozov ali za določen čas, za celotno zmogljivost ali del zmogljivosti letala, za določeno količino enot tovora ali za posamezno enoto tovora.

38. člen

(Oblika pogodbe o prevozu tovora)
Pogodba o prevozu tovora z vsem letalom za določen čas ali za več prevozov mora biti sklenjena v pisni obliki, drugače nima pravnega učinka.

39. člen

(Določanje količine tovora)

(1)

Količina tovora, ki se odda za prevoz, je lahko določena s številom kosov, težo, prostornino, dimenzijami ali kombinirano.

(2)

V dvomu se količina določa z mero, ki je običajna v kraju, kjer se tovor odda prevozniku.

40. člen

(Sprememba tovora pri pogodbi o prevozu z vsem letalom)
Pri pogodbi o prevozu tovora z vsem letalom sme naročnik prevoza namesto dogovorjenega tovora oddati za prevoz drugi tovor, če se s tem prevozni pogoji ne spremenijo v škodo prevoznika, če zaradi tega ne bi bilo zadržano letalo ali ne bi bila ogrožena njegova varnost in če pošiljatelj na prevoznikovo zahtevo položi varščino za terjatev, ki bi utegnila nastati zaradi zamenjave tovora.

41. člen

(Naročnikov pooblaščenec za oddajo tovora)

(1)

Naročnik prevoza lahko pooblasti drugo osebo, da odda v svojem imenu za prevoz vso dogovorjeno količino ali del dogovorjene količine tovora le, če je za to upravičen po prevozni pogodbi.

(2)

Prevoznik ne odgovarja osebi iz prejšnjega odstavka za obveznosti, ki bi bile večje od tistih, ki so bile prevzete s pogodbo z naročnikom.

42. člen

(Odgovornost naročnika za pošiljatelja)
Če med naročnikom prevoza in prevoznikom ni drugače dogovorjeno, odgovarja naročnik prevoza, ki je pooblastil koga drugega, da kot pošiljatelj odda prevozniku tovor v prevoz, za obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o prevozu tovora.

43. člen

(Obveznosti naročnika prevoza do pošiljatelja)
Če v pogodbi med naročnikom prevoza in pošiljateljem ni drugače dogovorjeno, prevzame naročnik prevoza le obveznost, da preskrbi pošiljatelju prevoznikove storitve.

44. člen

(Odgovornost pošiljatelja do prevoznika)
Če ni dogovorjeno drugače, odgovarja tudi pošiljatelj prevozniku za obveznosti iz pogodbe o prevozu tovora, če se nanašajo na tovor, ki ga je pošiljatelj oddal prevozniku za prevoz.

45. člen

(Smiselna uporaba drugih določb tega zakona)
Za prevoz tovora se smiselno uporabljajo določbe o prevozu potnikov iz 16., 17., 18. in 19. člena tega zakona.

2. Listine o tovoru

46. člen

(Letalski tovorni list in druga sredstva)

(1)

Pošiljatelj izroči letalski tovorni list prevozniku.

(2)

Letalski tovorni list se lahko s soglasjem pošiljatelja nadomesti s kakšnim drugim sredstvom, s katerim se ugotavljajo podatki o prevozu, ki naj se opravi. V primeru, da se uporabi takšno drugo sredstvo, izda prevoznik pošiljatelju na njegovo zahtevo potrdilo o prejemu tovora, s katerim je mogoče identificirati pošiljko in ki omogoča vpogled v podatke, ki jih vsebuje to drugo sredstvo.

(3)

Če v krajih tranzita in v namembnem kraju ni možno ugotavljanje podatkov o prevozu na podlagi sredstev iz prejšnjega odstavka, prevoznik zaradi tega nima pravice odpovedati prevoza tovora.

47. člen

(Prevozne listine v primeru večih enot tovora)

(1)

Če se prevaža več tovorkov, ima prevoznik pravico zahtevati od pošiljatelja, da sestavi letalski tovorni list za vsak tovorek posebej.

(2)

Če se prevaža več tovorkov in je letalski tovorni list nadomeščen z drugim sredstvom iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona, ima pošiljatelj pravico zahtevati od prevoznika, naj mu vroči posebno potrdilo o prejemu tovora za vsak tovorek posebej.

48. člen

(Trije izvodi letalskega tovornega lista)

(1)

Pošiljatelj sestavi letalski tovorni list v treh izvodih. Prvi izvod, ki ima označbo "za prevoznika", podpiše pošiljatelj. Drugi izvod z oznako "za prejemnika" podpišeta pošiljatelj in prevoznik in se vroči prejemniku, ko prejme blago. Tretji izvod z oznako "za pošiljatelja" podpiše prevoznik in ga izroči pošiljatelju, ko sprejme tovor v prevoz. Prevoznik se mora podpisati, preden se tovor naloži v letalo.

(2)

Podpis prevoznika oziroma pošiljatelja je lahko natisnjen ali nadomeščen s pečatom.

49. člen

(Vsebina letalskega tovornega lista)

(1)

Letalski tovorni list mora vsebovati:

1.

odhodni in namembni kraj;

2.

morebitne vmesne pristanke v tujih državah, če sta odhodni in namembni kraj na območju Republike Slovenije;

3.

težo tovora.

(2)

Letalski tovorni list lahko vsebuje tudi druge podatke, kot na primer kraj in datum izdaje, ime in naslov pošiljatelja, ime in naslov prejemnika, vrsto in količino tovora, seznam listin, ki so priložene letalskemu tovornemu listu, rok za izročitev tovora, vrednost tovora in druge podatke.

50. člen

(Učinek letalskega tovornega lista na prevozno pogodbo)
Nespoštovanje določb iz prejšnjih členov tega zakona, ki se nanašajo na letalski tovorni list, nima vpliva na obstoj in veljavnost prevozne pogodbe, za katero veljajo določbe tega zakona, vključno z določbami o omejitvi odgovornosti.

51. člen

(Odgovornost za resničnost, popolnost in pravilnost podatkov v letalskem tovornem listu)

(1)

Pošiljatelj je odgovoren za resničnost podatkov in izjav, ki jih je vpisal v letalski tovorni list ali katere je v njegovem imenu vpisala druga oseba. Pošiljatelj je prav tako odgovoren za pravilnost podatkov, ki jih je dal sam ali jih je dala druga oseba v njegovem imenu prevozniku, da bi se vpisali v potrdilo o prejemu tovora in so bili vključeni med podatke, ki so registrirani na drug način iz 46. člena tega zakona.

(2)

Pošiljatelj mora prevozniku povrniti škodo, ki jo utrpi prevoznik ali ki jo utrpijo tretje osebe, katerim prevoznik odgovarja, nastalo zaradi nepravilnih, nepopolnih ali neresničnih podatkov ali izjav glede tovora, ki jih je pošiljatelj dal sam ali so bile dane v njegovem imenu.

(3)

Prevoznik je odgovoren pošiljatelju za vsako škodo, ki jo utrpi pošiljatelj ali tretja oseba, kateri odgovarja pošiljatelj, če je do takšne škode prišlo zaradi nepravilnih, nepopolnih ali neresničnih izjav ali podatkov, ki jih je vpisal prevoznik ali jih je v njegovem imenu vpisal kdo drug v potrdilo o prejemu tovora ali med podatke, vpisane na drug način iz 46. člena tega zakona.

52. člen

(Domneve, ki izhajajo iz letalskega tovornega lista)

(1)

Ko je tretji izvod letalskega tovornega lista oziroma potrdilo o prejemu izročen pošiljatelju, se domneva, da je sklenjena prevozna pogodba in da je tovor prevzet v prevoz pod pogoji, navedenimi v letalskem tovornem listu.

(2)

Domneva se, da so podatki v letalskem tovornem listu ali v potrdilu o prejemu tovora, o teži, dimenzijah in embalaži, kakor tudi o številu tovorkov, resnični.

(3)

Če se prevoznik v navzočnosti pošiljatelja prepriča o podatkih, navedenih v letalskem tovornem listu o prostornini, teži in stanju tovora, in to navede v letalskem tovornem listu, ali če preveri videz blaga in embalaže, se šteje, da so ti podatki oziroma stanje resnični.

53. člen

(Pravica prevoznika, da v letalski tovorni list zapiše pripombe o videzu tovora)

(1)

Prevoznik sme zapisati v letalski tovorni list pripombe o videzu tovora in embalaže.

(2)

Če v letalskem tovornem listu niso navedene pripombe iz prejšnjega odstavka, se domneva, da tovor in embalaža nista imeli zunanjih napak.

54. člen

(Potrebni podatki in listine)

(1)

Pošiljatelj mora dati prevozniku vse podatke in priložiti letalskemu tovornemu listu vse listine, ki so potrebne za carinske, policijske in druge upravne formalnosti in jih dati na razpolago prevozniku.

(2)

Pošiljatelj odgovarja prevozniku za vsako morebitno škodo, ki nastane zaradi tega, ker ne priskrbi vseh potrebnih podatkov oziroma listin ali če so ti nepopolni ali nepravilni.

(3)

Prevoznik ni dolžan preverjati, ali so podatki in listine iz tega člena popolni in pravilni.

55. člen

(Odgovornost pošiljatelja za lastnosti tovora)
Pošiljatelj je odgovoren za škodo, povzročeno osebam, letalu in drugim stvarem zaradi lastnosti tovora, ki je oddan v prevoz, če prevoznik za te lastnosti ni vedel in tudi ni mogel vedeti.

3. Izvršitev prevoza

56. člen

(Prevozna pot)

(1)

Prevoznik mora tovor prepeljati po zračni poti, ki je dogovorjena v pogodbi (prevozna pot).

(2)

Če prevozna pot ni bila dogovorjena, mora prevoznik opraviti prevoz po zračni poti, ki je običajna.

(3)

Prevoznik sme izjemoma opraviti prevoz po drugi zračni poti, če to zahtevajo varnost v letalstvu ali drugi opravičeni razlogi.

57. člen

(Prevozni rok)

(1)

Prevoznik mora prepeljati tovor v dogovorjenem roku (prevozni rok).

(2)

Če prevozni rok ni dogovorjen, mora prevoznik opraviti prevoz v času, ki je običajen glede na dolžino poti, vrsto letala in vse ostale okoliščine, ki vplivajo na čas prevoza.

58. člen

(Potek prevoznega roka)

(1)

Če ni drugače dogovorjeno, začne prevozni rok teči od polnoči po prevzemu tovora za prevoz.

(2)

Prevozni rok ne teče med zadrževanjem tovora, do katerega je prišlo zaradi vzrokov, ki so onemogočili začetek ali nadaljevanje prevoza in za katere ni kriv prevoznik.

(3)

Šteje se, da je prevozni rok potekel v trenutku, ko je bilo prejemniku izročeno obvestilo, da je tovor prispel v namembni kraj in da je pripravljen za izročitev, ali v trenutku, ko je prevoznik tovor poskusil izročiti prejemniku.

59. člen

(Dolžnost zahtevati navodila)

(1)

Če prevoznik iz kakršnih koli vzrokov nima možnosti, da bi izpolnil prevozno pogodbo po dogovorjenih pogojih, ovira pa traja dlje časa, ali pa ni gotovo, koliko časa bo trajala, mora zahtevati navodila od tistega, ki je upravičen razpolagati s tovorom.

(2)

Če prevoznik ne more ravnati po prejšnjem odstavku ali če ne more ravnati po prejetem navodilu, mora v skladu z okoliščinami primera tovor preložiti, ga vrniti v odhodni kraj ali ravnati kako drugače, pri tem pa paziti na koristi upravičenca.

4. Pravica razpolaganja s tovorom

60. člen

(Pošiljateljeve pravice razpolaganja)

(1)

Pošiljatelj, ki je izpolnil vse svoje obveznosti iz prevozne pogodbe, ima pravico razpolagati s tovorom na naslednje načine:

1.

tovor sme umakniti iz odhodnega in namembnega letališča;

2.

tovor sme zadržati med prevozom na kateremkoli vmesnem letališču;

3.

sme zahtevati, naj bo tovor na namembnem letališču izročen osebi, ki v letalskem tovornem listu ali drugem sredstvu iz 46. člena tega zakona ni označena kot prejemnik;

4.

sme zahtevati, naj se tovor vrne v odhodni kraj.

(2)

Zahtevo za razpolaganje s tovorom iz prejšnjega odstavka sporoči pošiljatelj pogodbenemu prevozniku, njegovemu izpolnitvenemu pomočniku pa le, če je bilo tako dogovorjeno.

(3)

Pošiljatelj z izvrševanjem pravice razpolaganja s tovorom ne sme prizadejati škode prevozniku in drugim pošiljateljem in mora nositi stroške, ki so nastali zaradi izvrševanja pravic razpolaganja s tovorom.

(4)

Pošiljatelj, ki razpolaga s tovorom po prvem odstavku tega člena, mora predložiti pogodbenemu prevozniku ali njegovemu pooblaščencu tretji izvod letalskega tovornega lista ali potrdila o prejemu tovora.

(5)

Prevoznik ali njegov pooblaščenec ima pravico zahtevati, naj se zahteva za razpolaganje s tovorom vpiše v prvi izvod letalskega tovornega lista ali na potrdilo o prejemu tovora in naj bo dana v pisni obliki.

61. člen

(Omejitev pravic razpolaganja)

(1)

Stranki lahko s pogodbo izključita ali omejita pravico razpolaganja s tovorom iz prejšnjega člena tega zakona.

(2)

Sporazum iz prejšnjega odstavka, ki ni vpisan v letalski tovorni list ali na potrdilo o prejemu tovora, nima pravnega učinka.

62. člen

(Izvrševanje pravice do razpolaganja brez vpisa)

(1)

Če prevoznik izpolni pošiljateljevo zahtevo za razpolaganje s tovorom, čeprav mu ni bil izročen tretji izvod letalskega tovornega lista ali izvod potrdila o prejemu tovora, izdanega pošiljatelju, mora povrniti škodo, ki je nastala z izpolnitvijo zahteve za razpolaganje, tistemu, ki je upravičeni imetnik tretjega izvoda letalskega tovornega lista ali potrdila o prejemu blaga.

(2)

Določba prejšnjega odstavka ne vpliva na prevoznikovo pravico do regresa proti pošiljatelju.

63. člen

(Nezmožnost izvrševanja pravice do razpolaganja)
Če zahteve za razpolaganje s tovorom ni mogoče izpolniti ali če bi bila z njeno izpolnitvijo povzročena škoda prevozniku ali imetnikom zahteve za razpolaganje z drugim tovorom, mora prevoznik o tem nemudoma obvestiti pošiljatelja.

64. člen

(Zavrnitev zahteve za razpolaganje)

(1)

Prevoznik lahko zavrne izpolnitev zahteve za razpolaganje s tovorom:

1.

če zahteve ni več mogoče izpolniti;

2.

če bi nastala škoda za koga, ki je upravičen razpolagati z drugim tovorom;

3.

če bi za prevoznika nastala škoda ali če bi bili stroški izpolnitve zahteve večji od vrednosti tovora;

4.

če bi bila izpolnitev zahteve v nasprotju s carinskimi in drugimi predpisi.