Odločba o razveljavitvi sodb Vrhovnega in Upravnega sodišča ter vrnitev zadeve Upravnemu sodišču v novo odločanje

3099. Odločba o razveljavitvi sodb Vrhovnega in Upravnega sodišča ter vrnitev zadeve Upravnemu sodišču v novo odločanje

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. in B. B., obeh iz Republike Ž., ki ju zastopa mag. C. C. iz Z. Z., ter Č. Č., D. D., E. E. in F. F., ki jih po pooblastilu njihovih zakonitih zastopnikov A. in B. B. zastopa mag. C. C. iz Z. Z., na seji 21. junija 2007

o d l o č i l o:

Sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 1043/2006 z dne 12. 7. 2006 in sodba Upravnega sodišča št. U 1129/2006 z dne 10. 5. 2006 se razveljavita in se zadeva vrne Upravnemu sodišču v novo odločanje.

Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) je v ponovljenem postopku na podlagi prve alineje drugega odstavka 35. člena v zvezi z drugo in peto alinejo 36. člena Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 61/99 in nasl. - v nadaljevanju ZAzil) kot očitno neutemeljene zavrnilo prošnje pritožnikov za priznanje azila v Republiki Sloveniji in odločilo, da morajo v roku 24 ur od pravnomočno končanega azilnega postopka zapustiti Republiko Slovenijo. Upravno sodišče je s sodbo št. U 439/2006 z dne 15. 3. 2006 odločbo odpravilo in vrnilo zadevo MNZ v nov postopek. Na pritožbo MNZ je Vrhovno sodišče s sklepom št. I Up 609/2006 z dne 21. 4. 2006 sodbo Upravnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo Upravnemu sodišču v novo odločanje. Upravno sodišče je nato z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo pritožnikov in potrdilo odločbo MNZ. Pritožbo pritožnikov je Vrhovno sodišče z izpodbijano sodbo zavrnilo in potrdilo odločitev Upravnega sodišča.

Pritožniki navajajo, da so v pritožbi podrobno (smiselno in na kratko tudi v tožbi) pojasnili, zakaj so prošnjo za azil vložili šele po treh dneh bivanja v Centru za tujce, ter da so zatrjevali tudi kršitev procesnega standarda "dati stranki možnost, da pojasni razloge za tako ravnanje". Vendar Vrhovno sodišče o teh bistvenih pritožbenih razlogih ni odločilo. S tem naj bi kršilo 22. in 23. člen Ustave. Upravnemu sodišču očitajo, da ni razsodilo o tožbenih navedbah ter da izpodbijane sodbe ni izdalo v skladu s svojim razumevanjem Ustave in Zakona, ampak se je zgolj formalno podredilo stališču Vrhovnega sodišča. Po mnenju pritožnikov tako sojenje ni v skladu z ustavno vlogo sodišč (kršitev 22. člena Ustave), hkrati pa pomeni, da je Upravno sodišče prevzelo nase odgovornost za kršitev 22. člena Ustave, ki naj bi bila storjena s tem, da je bila prošnja zavrnjena zaradi domnevne zlorabe postopka, ne da bi pri tem pritožniki imeli možnost izjaviti se o tem očitku.

Določba 22. člena Ustave naj bi bila kršena tudi z ignoriranjem v tožbi in pritožbi postavljene zahteve za postavitev izvedenca in zahtev za zdravljenje pritožnice. Navajajo, da bi bilo njihovo zahtevo treba razumeti kot dodaten argument proti odločanju v pospešenem postopku, v katerem se je MNZ s sklicevanjem na zlorabo postopka v celoti izognilo svoji dolžnosti odločiti tudi o upravičenosti prosilca do subsidiarne zaščite. Po mnenju pritožnikov potrditev odločbe MNZ kot zakonite pomeni hudo kršitev vrste materialnopravnih ustavnih pravic: do življenja, do svobode, do varnosti, do spoštovanja človekovega dostojanstva, kar bi lahko strnili v pravico do azila po Ženevski konvenciji, ki jo je treba šteti za eno od neimenovanih osebnostnih pravic iz 34. člena Ustave. Po mnenju pritožnikov je bila navedena ustavna pravica z nezakonito uporabo pospešenega postopka po drugem odstavku 35. člena ZAzil hudo kršena. Pritožniki zatrjujejo, da zgolj dejstvo, da nekdo vloži prošnjo za azil "šele tri dni po prihodu v Center za tujce", samo po sebi, če ni drugih okoliščin, ki bi zelo jasno in nedvoumno kazale na to, še ne pomeni, da temu človeku v matični državi ne grozi preganjanje. Tako ekstenzivno razlago bi moralo Ustavno sodišče spoznati za kršitev navedenih ustavnih pravic. To naj bi še zlasti veljalo za vse zakonske presumpcije v 36. členu ZAzil, posebej absurdna naj bi bila peta alineja 36. člena ZAzil. Pritožniki poudarjajo, da se prav vsaka prošnja za azil vlaga "z namenom da bi prosilec odložil prisilno odstranitev" iz države, to kar je namen prav vsake prošnje za azil, pa naj bi se v nekaterih primerih že kar po zakonu štelo kot dokazana zloraba postopka. Predlagajo razveljavitev celotnega 36. člena ZAzil kot nasprotnega temeljnim načelom pravne države oziroma vsaj pete alineje 36. člena ZAzil. Poleg tega opozarjajo še na nekatere nezakonitosti v odločbi MNZ.

Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-1525/06 z dne 7. 11. 2006 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo in odločil, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvršitev odločbe MNZ. Ustavna pritožba je bila v skladu s 56. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) poslana Vrhovnemu sodišču in MNZ. Vrhovno sodišče in MNZ nanjo nista odgovorili.

Ustavno sodišče je vpogledalo spis MNZ in spis Upravnega sodišča.