Odločba o ugotovitvi, da šesta alinea 13. člena, 19., 27. in 56. člena zakona o davku od dobička pravnih oseb niso v neskladju z ustavo

28. Odločba o ugotovitvi, da šesta alinea 13. člena, 19., 27. in 56. člena zakona o davku od dobička pravnih oseb niso v neskladju z ustavo

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo družbe Probanka Leasing, Družba za zakup opreme, d.o.o., Maribor, ki jo zastopa direktor Anton Kresal in na pobudo družb Posest, d.o.o., Celje, ki jo zastopa direktor Boris Mihelčič, SKB banke, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Dagmar Komar Jadek, Feniks, d.o.o., Murska Sobota, ter Pomurska banka, d.d., Bančna skupina NLB, Murska Sobota, ki ju zastopa Lidija Gumilar, FIT, d.o.o., Velenje, ki jo zastopa direktor Peter Geršak, Privatinvest, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa Simona Volaj Rakušček, KBM Leasing, d.o.o., Maribor, KMB Fineko, družba za finančne storitve, trženje in svetovanje, d.o.o., Maribor, Trgofin, trgovina, posredništvo in storitve, d.o.o., Maribor, MBH Mariborska borznoposredniška hiša, d.o.o., Maribor, ki jih vse zastopa Vlado Vadlja, in REAL, storitve financiranja, svetovanja in trženja, d.o.o., Novo mesto, ki jo zastopa Majda Kužnik, na seji dne 9. decembra 1999

Šesta alinea 13. člena ter 19., 27. in 56. člen zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 72/93, 20/95, 18/96 in 34/96) niso v neskladju z ustavo.

Pobudnica Probanka Leasing izpodbija določbi 19. in 56. člena zakona o davku od dobička pravnih oseb (v nadaljevanju: ZDDPO). Glede 19. člena navaja, da je na podlagi ZDDPO zakonodajalec kot odhodke priznal tudi obračunane obresti, pri čemer je glede obresti na posojila, dana od lastnikov ali povezanih oseb, v navedenem členu uvedel izjemo. Obresti od tovrstnih posojil se po izpodbijani določbi ne priznajo kot odhodek v obračunani višini, temveč največ v višini zadnje znane, ob času odobritve posojila, skupne povprečne ponderirane letne obrestne mere, ki jo objavlja Banka Slovenije. Po mnenju pobudnice prihaja zato do dvakratnega obdavčenja povezanih oseb, kajti na podlagi 10. člena ZDDPO se med prihodke davčnega zavezanca vštevajo tudi prihodki iz naslova obresti od posojil, ki jih je odobril povezanim osebam ali osebam, katerih lastnik je. Zato je po mnenju pobudnice izpodbijana določba v nasprotju z 2., 14. in 74. členom ustave. Določbo 56. člena ZDDPO pa izpodbija pobudnica zato, ker predpisuje kazensko sankcijo za primer kršitve 19. člena. Zato pobudnica predlaga, naj ustavno sodišče, če bo ugotovilo, da je neustavna določba 19. člena, razveljavi tudi 56. člen. Pobudnica tudi predlaga, naj ustavno sodišče presojo razširi na določbo 27. člena ZDDPO, ki je zrcalna slika 19. člena. Po 27. členu se, če je obrestna mera, ki velja v času odobritve posojila, nižja od povprečne obrestne mere, davčna osnova poveča za razliko med povprečno obrestno mero in obrestno mero, kot je bila zaračunana lastnikom ali povezanim osebam (drugi odstavek 27. člena ZDDPO).

Druge pobudnice izpodbijajo šesto alineo 13. člena, 19. člen, 27. člen in 56. člen ZDDPO. Navajajo, da izkazujejo pravni interes za izpodbijanje navedenih določb ZDDPO, ker prejemajo posojila od lastnikov oziroma povezanih oseb, ker imajo terjatve do lastnikov oziroma povezanih oseb, od katerih nekatere tudi odpišejo oziroma formirajo popravke vrednosti, in ker dajejo posojila oziroma kredite lastnikom in povezanim osebam po obrestni meri, ki je nižja od zadnje znane, ob času odobritve posojila, skupne povprečne ponderirane medbančne letne obrestne mere, oziroma nižje od povprečne obrestne mere, ki jih ob času odobritve posojila za takšna posojila zaračunavajo tretjim osebam. Druge navedbe pobudnic v zvezi z izpodbijanimi določbami so enake navedbam pobudnice Probanke Leasing.

Državni zbor (v nadaljevanju: DZ) v odgovoru na pobudi navaja, da so posojila med povezanimi osebami zaradi interesov in ciljev, ki odstopajo od običajnih na finančnih trgih, lahko bistveno drugačna. Motivi so lahko različni: od prelivanja dobička med povezanimi osebami zaradi zmanjševanja davščin, do zmanjšanja vplivov drugih zakonskih določb zlasti v zvezi s prenosom dobička v tujino pred poravnavo davčnih obveznosti. Davčna zakonodaja mora urejati navedeno problematiko ne zgolj zaradi tega, temveč tudi zaradi enakega davčnega položaja davčnih zavezancev, predvsem tistih, ki si morajo posojila pridobivati na prostem finančnem trgu. Zato naj bi ne bile podane zatrjevane kršitve ustave.