Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 44-2417/1997, stran 3991 DATUM OBJAVE: 24.7.1997

RS 44-2417/1997

2417. Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z o razglasitvi zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ)
Razglašam zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 11. julija 1997.
001-22-82/97
Ljubljana, dne 21. julija 1997.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N O STAVBNIH ZEMLJIŠČIH (ZSZ)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon določa stavbna zemljišča, javno gospodarsko infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: javna infrastruktura) in grajeno javno dobro ter pogoje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.

2. člen

(1)

Nezazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjeno za graditev objektov.

(2)

Zazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela na območju iz prejšnjega odstavka, na kateri je zgrajen objekt.

3. člen

(1)

Javna infrastruktura so objekti in omrežja, ki so neposredno namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb na področju komunalnega in vodnega gospodarstva, varstva okolja, energetike, prometa in zvez ter drugi objekti, če je tako določeno z zakonom.

(2)

Javna infrastruktura so tudi komunalni objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so ulice, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, rekreacijske površine ter podobno.

4. člen

(1)

Objekti javne infrastrukture in zemljišča, na katerih so zgrajeni, so grajeno javno dobro.

(2)

Na grajenem javnem dobru lastninske pravice ni mogoče priposestvovati.

5. člen

(1)

Nepremičnina iz prejšnjega člena pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena z odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa ali sklepa Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) izda občinska uprava ali pristojno ministrstvo.

(2)

Podelitev statusa iz prejšnjega odstavka ni dopustna, če objekt ali omrežje nima uporabnega dovoljenja, kadar je to predpisano.

(3)

Nepremičnini se status javnega dobra odvzame z odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa ali sklepa vlade izda upravni organ, ki je status podelil.

(4)

Grajeno javno dobro se v zemljiški knjigi vpiše ali izbriše na podlagi odločbe.

6. člen

(1)

Lastninska in druge pravice na stavbnih zemljiščih se izvršujejo v skladu z njihovim namenom, določenim s prostorskim planom ter v skladu z zakonom in predpisi, izdanimi na podlagi zakona.

(2)

Občina gospodari s stavbnimi zemljišči v javno korist.

(3)

Sredstva za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v javno korist se zagotavljajo v občinskem proračunu.

7. člen

Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči iz prejšnjega člena obsega:

-

pridobivanje, prodajo, menjavo in oddajanje zemljišč za gradnjo;

-

graditev javne infrastrukture, s katero se zagotavlja uporabnost zemljišč glede na njihov namen (opremljanje stavbnih zemljišč).

8. člen

(1)

Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči je obvezna gospodarska javna služba.

(2)

Več občin lahko za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči ustanovi skupno gospodarsko javno službo.

9. člen

Zadeve, o katerih odločajo po tem zakonu pristojni občinski organi, so zadeve iz izvirne pristojnosti občine.

II. GOSPODARJENJE S STAVBNIMI ZEMLJIŠČI

1. Promet s stavbnimi zemljišči

10. člen

(1)

Promet s stavbnimi zemljišči je prost pod pogoji, ki jih določa zakon.

(2)

Nepremičnine, ki so grajeno javno dobro, niso v pravnem prometu.

11. člen

(1)

V primeru prodaje nezazidanega stavbnega zemljišča morata pogodbeni stranki pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe pridobiti potrdilo o tem, da na zemljišču ki je predmet pogodbe, predkupna pravica po tem zakonu ne obstaja.

(2)

Potrdilo na zahtevo prodajalca ali kupca zemljišča izda pristojni občinski upravni organ.

(3)

Če pristojni občinski upravni organ ugotovi, da na zemljišču, ki je predmet pogodbe, predkupna pravica obstaja, zahtevo za izdajo potrdila z odločbo zavrne.

(4)

Če v 30 dneh od pravilno vložene zahteve organ potrdila oziroma odločbe iz prejšnjega odstavka ne izda, se šteje, da na zemljišču, ki je predmet pogodbe, predkupna pravica ne obstaja.

12. člen

(1)

Pogodba o prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.

(2)

Notarski zapis mora poleg vsebin določenih z zakonom o notariatu, vsebovati številko in datum potrdila iz prejšnjega člena ter ime organa, ki je potrdilo izdal.

(3)

V primeru iz četrtega odstavka prejšnjega člena mora notarski zapis vsebovati ugotovitev notarja, da na zemljišču, ki je predmet prodaje, predkupna pravica ne obstaja.

13. člen

Sodišče predlog za vknjižbo lastninske pravice zavrne, če je notarski zapis sestavljen v nasprotju z določbami prejšnjega člena.

2. Predkupna pravica

14. člen

(1)

Občina ali država (v nadaljnjem besedilu: predkupni upravičenec) ima predkupno pravico na nezazidanem stavbnem zemljišču, na katerem je s prostorskim izvedbenim načrtom predvidena gradnja:

-

objektov javne infrastrukture;

-

objektov za potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva, znanosti, kulture, športa in javne uprave;

-

socialnih in neprofitnih stanovanj.

(2)

Država ima predkupno pravico tudi na nezazidanem stavbnem zemljišču, na katerem je s prostorskim izvedbenim načrtom predvidena gradnja objektov za potrebe obrambe.

15. člen

(1)

Lastnik zemljišča, na katerem obstaja predkupna pravica iz prejšnjega člena, mora o nameravani prodaji takega zemljišča in pogojih prodaje pisno obvestiti predkupnega upravičenca.

(2)

Predkupni upravičenec se mora o ponudbi izjaviti v 30 dneh po prejemu obvestila.

(3)

Izjavo o uveljavitvi predkupne pravice občine da pristojni občinski organ.

(4)

Izjavo o uveljavitvi predkupne pravice države da vlada.

16. člen

(1)

Zaznamba predkupne pravice se v zemljiški knjigi opravi na predlog predkupnega upravičenca.

(2)

V primeru spremembe prostorskega izvedbenega načrta lahko izbris zaznambe poleg predkupnega upravičenca predlaga tudi lastnik obremenjenega zemljišča.

17. člen

Če lastnik zemljišče, na katerem je v zemljiški knjigi zaznamovana predkupna pravica, proda v nasprotju z določbami 15. člena tega zakona, je posel ničen.

3. Razlastitev

18. člen

(1)

Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičnini se v javno korist lahko odvzame ali omeji po določbah tega zakona.

(2)

Lastninska pravica se lahko odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine.

19. člen

Razlastitev je dopustna, če javne koristi, določene z zakonom, ni mogoče doseči na drugačen način.