(1)
Od državljana ene države pogodbenice, ki sodeluje v postopku pred sodiščem druge države pogodbenice kot tožnik ali intervenient, ni dovoljeno zahtevati varščine za pravdne stroške samo zato, ker je tuj državljan in na ozemlju te države nima stalnega prebivališča.
(2)
Predujem za takse in stroške postopka, ki ga krije stranka, se lahko zahteva od državljana druge države pogodbenice pod istimi pogoji in v enakem obsegu kot od svojih državljanov.
(3)
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za pravne osebe.