28. člen
Kršitve delovne obveznosti
Kršitve delovne obveznosti so:
-
lažje kršitve delovne obveznosti,
-
hujše kršitve delovne obveznosti,
-
hujše kršitve delovne obveznosti, za katere se mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja.
A. Lažje kršitve delovne obveznosti so:
1.
zamujanje na delo, predčasno zapuščanje dela in odhajanje z dela brez dovoljenja odgovorne osebe,
2.
malomarno opravljanje dela,
3.
neprimeren odnos do strank ali sodelavcev,
4.
opustitev dolžnosti obveščanja o napakah in okvarah na strojih, zaščitnih sredstvih in drugih napravah,
5.
neupoštevanje odredb hišnega reda in vzdrževanja reda v okviru podjetja oziroma poslovnih prostorov,
6.
neupravičeni izostanek z dela, ki ni daljši od enega dne,
7.
širjenje netočnih informacij v poslovanju podjetja,
8.
nepravočasna izvršitev sklepov sprejetih na organih upravljanja oziroma poslovodnega organa,
9.
kršitve vseh ostalih obveznosti in dolžnosti, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe, drugih kolektivnih pogodb in zakona.
B. Hujše kršitve delovnih obveznosti so:
1.
neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti,
2.
kršitev določb zavarovanja pred požarom, eksplozijo in drugimi elementarnimi nesrečami,
3.
nezakonito razpolaganje s sredstvi podjetja, ne glede na to ali ima znake kaznivega dejanja ali ne,
4.
dajanje netočnih podatkov, ki so bistvenega pomena za odločanje organov upravljanja in organov nadzora v podjetju,
5.
dajanje netočnih podatkov na podlagi katerih se spravi delavca v zmoto pri uveljavljanju njegovih pravic,
6.
prekoračenje pooblastil,
7.
onemogočanje vpogleda v listine, če je to delavcu potrebno zaradi uveljavljanja njegovih pravic,
8.
kršitev predpisov varstva pri delu,
9.
izdajanja poslovne tajnosti,
10.
večkratno neupravičeno zamujanje na delo in neopravičeni izostanek z dela, ki traja več kot en delovni dan,
11.
večkratno predčasno odhajanje z dela brez dovoljenja,
12.
neobveščanje podjetja o sicer upravičenem izostanku, če delavec sicer svojega izostanka ne opraviči v 24 urah in če za to zamudo nima opravičila,
13.
neupravičeno odklonitev dela pri uvedbi dela preko polnega delovnega časa,
14.
opravljanje dela in poslov v drugem podjetju ali pri drugem delodajalcu oziroma na svoj ali tuj račun, če je to v zvezi z dejavnostjo podjetja in je lahko v nasprotju z interesi podjetja,
15.
protipravno prilaščanje lastnine sodelavcev,
16.
vsaka zloraba položaja ne glede na to, ali je storjena z namenom pridobitve protipravne, premoženjske koristi ali ne,
17.
ponareditev ali uničenje listine, dajanje krivih podatkov,
18.
povzročitev škode podjetju, če je ta storjena namenoma,
19.
povzročanje zastojev v proizvodnji in poslovanju podjetja,
20.
prihod na delo v vinjenem stanju, prinašanje alkoholnih pijač v podjetje ali uživanje alkoholnih pijač oziroma narkotikov med delom,
21.
povzročanje nereda ali pretepa na delu oziroma v prostorih podjetja,
22.
kršitev sklepov organov upravljanja in poslovodenja,
23.
izdajanje poslovne, vojaške ali druge tajnosti, ki je določena po zakonu ali splošnem aktu,
24.
ponareditev zapisnikov in sklepov organov upravljanja,
25.
neizvršitev pravnomočne sodne odločbe,
26.
neizpolnitev obveznosti v zvezi z gibljivim delovnim časom,
27.
ponavljanje lažjih kršitev delovnih obveznosti.
C. Hujše kršitve, zaradi katerih se mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja, so:
1.
neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti, če je to vplivalo neposredno na potek delovnega procesa, tako, da je delovni proces zaustavilo ali ga bistveno upočasnilo;
2.
nezakonito razpolaganje s sredstvi, ki ima znake kaznivega dejanja,
3.
nesmotrno ali neodgovorno uporabo sredstev podjetja, s čimer se povzroči škodo, ki presega celoletni povprečni osebni dohodek delavca v gospodarstvu Republike Slovenije, v preteklem letu,
4.
opustitev dejanja, ki jih mora opraviti poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v okviru svojih pooblastil pa to vpliva na poslovodenje ali pa na uresničevanje pravic delavcev,
5.
če delavec tri zaporedne mesece ne dosega pričakovanih rezultatov dela, čeprav bi jih iz objektivnih razlogov lahko dosegal,
6.
kršitev predpisov o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih ali drugih nevarnih materialov, če nastane nevarnost za življenje ali zdravje ljudi oziroma nevarnost za večjo materialno škodo oziroma če je ta škoda že nastala,
7.
zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila, če taka prekoračitev ali zloraba povzročita škodo podjetju ali pa kršitve pravice delavcev,
8.
izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, ki jo določa zakon, splošni akt oziroma kolektivna pogodba,
9.
zloraba pravice do bolniškega dopusta, ki se kaže v tem, da delavec namenoma podaljšuje zdravljenje oziroma bolezenski dopust ali se ne ravna po navodilih lečečega oziroma pristojnega zdravnika,
10.
kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja,
11.
kršitev predpisov o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti,
12.
če dejanje ali opustitev delavca bistveno vpliva na izpolnjevanje ali obveznosti drugih delavcev in s tem nastane škoda podjetju.
Č. Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko izreče za vse hujše kršitve delovnih obveznosti navedene pod točko B, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces v podjetju, ali bi lahko bilo kako drugače bistveno oteženo poslovanje podjetja.