7. člen
(letni vnos dušika iz živinskih gnojil)
(1)
Za ukrepe kmetijske politike iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe se za posamezno kmetijsko gospodarstvo letni vnos dušika na hektar kmetijskih površin izračuna tako, da se za vsako vrsto rejnih živali število živali posamezne kategorije pomnoži z letno količino dušika v živinskih gnojilih iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, zmnožki pa se seštejejo in delijo z ugotovljeno kmetijsko površino iz zbirne vloge iz prvega odstavka 11. člena te uredbe. Za kmetijsko gospodarstvo, za katero upravičenec v tekočem letu oddaja ali nabavlja živinska gnojila, se pri izračunu letnega vnosa dušika upoštevajo tudi podatki o količini oddanih in prejetih živinskih gnojil iz »Obrazca za oddajo in prejem živinskih gnojil, digestata ali komposta«.
(2)
Pri izračunu letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil iz prejšnjega odstavka se za goveda upošteva povprečno število živali posameznih kategorij. Podatke o številu goveda agencija prevzame iz CRG po stanju na dan 1. februar 2019 in na štiri naključno izbrane datume, ki jih določi in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi. Podatke o številu posameznih kategorij kopitarjev agencija prevzame iz centralnega registra kopitarjev (v nadaljnjem besedilu: CRK) na dan 1. februar 2019. Za druge rejne živali agencija prevzame podatke o številu posameznih vrst in kategorij na dan 1. februar 2019 iz evidence rejnih živali, določene v predpisu, ki določa evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali). Za prašiče pitance in perutnino, ki se redijo v turnusih, se pri izračunu letnega vnosa dušika upoštevajo podatki o povprečnem številu živali v turnusu in skupno število dni vseh turnusov iz evidence rejnih živali.
(3)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za planino oziroma skupni pašnik pri izračunu letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil upoštevajo podatki o številu živali posameznih vrst in kategorij ter številu dni, ko so živali na paši, za goveda iz CRG, za drobnico in kopitarje pa iz »Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik«, pri čemer se življenjska številka kopitarjev preverja glede na podatke iz CRK. Tako določena količina dušika se odšteje pri izračunu dušika na kmetijskih gospodarstvih, ki svoje živali za del leta premestijo na pašo na planino ali skupni pašnik.
(4)
Ne glede na določbe drugega in prejšnjega odstavka tega člena se za kmetijsko gospodarstvo in posamezno planino oziroma skupni pašnik, za katero je izveden pregled rejnih živali na kraju samem, pri računanju povprečnega števila živali upoštevajo tudi ugotovitve kontrolorja o številu živali, ki jih ugotovi pri pregledu na kraju samem.
(5)
Za ukrepe iz 1. člena te uredbe v zvezi z vlogo za identifikacijo kopitarja iz Uredbe o izvajanju Izvedbene uredbe (EU) o določitvi pravil v zvezi z metodami za identifikacijo enoprstih kopitarjev (Uradni list RS, št. 103/15) (v nadaljnjem besedilu: vloga), ki jo vloži upravičenec iz prvega odstavka 10. člena te uredbe, organ izdaje iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/262 z dne 17. februarja 2015 o določitvi pravil v skladu z direktivama Sveta 90/427/EGS in 2009/156/ES v zvezi z metodami za identifikacijo enoprstih kopitarjev (uredba o potnih listih za enoprste kopitarje) (UL L št. 59 z dne 3. 3. 2015, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2015/262), dodeli kopitarju edinstveno življenjsko številko iz točke (o) 2. člena Uredbe (EU) 2015/262 najpozneje v sedmih dneh od vložitve vloge.