31. člen
(uničenje rastlin)
Rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti, za katere je pristojni inšpektor odredil uničenje, se uničijo s sežiganjem, uporabo fitofarmacevtskih sredstev, zakopavanjem ali zaoravanjem oziroma na drug način, ki onemogoča širjenje škodljivih organizmov in ki zagotavlja, da se z ostanki škodljivi organizmi ne morejo širiti.
S sežiganjem se uničujejo zlasti seme, lesnate rastline za saditev, les in embalaža. Sežig se opravi v sežigalnih napravah ali v posebnih jamah oziroma na mestih, kjer ni nevarnosti širjenja požara v okolje.
Z uporabo fitofarmacevtskih sredstev se uničujejo zlasti zelnate ali olistane rastline, ki se morajo po uničenju zaorati ali zakopati.
Z zakopavanjem se uničujejo zlasti korenaste in gomoljaste rastline, čebulnice, embalaža in druge rastline, ki jih drugače ni mogoče uničiti. Rastline oziroma embalažo se v jamo zakoplje tako, da je nad njimi najmanj 1 m debela plast zemlje, ki mora biti potlačena in zravnana z okoliškim terenom. Jama, v kateri so zakopane rastline oziroma embalaža, mora biti dovolj daleč od vodnih izvirov in tokov, kar presodi pristojni inšpektor, upoštevajoč stopnjo nevarnosti prenašanja škodljivih organizmov, ki se oceni na podlagi razpoložljivih znanstvenih, strokovnih in tehničnih podatkov glede narave škodljivega organizma in tipa tal. Kraj zakopa mora biti vidno označen in ga ni dovoljeno obdelovati najmanj tri leta.
Z zaoravanjem ali drugim mehanskim načinom se uničujejo zlasti rastline, ki še ne oblikujejo reprodukcijskih organov in se vegetativno ne razmnožujejo.
Način, kraj in rok uničenja iz prejšnjih odstavkov tega člena odredi pristojni inšpektor.