75. člen
(pregled posameznih vrednosti nepremičnin)
(1)
Družba za upravljanje zagotovi, da so vse nepremičnine nepremičninskega investicijskega sklada pošteno in ustrezno ovrednotene, kar mora biti družba za upravljanje tudi sposobna dokazati.
(2)
Ocena vrednosti posamezne nepremičnine se izdela pred nakupom nepremičnine, pri čemer datum ocenjevanja vrednosti nepremičnine iz ocene vrednosti nepremičnine, ki jo izdela ocenjevalec vrednosti, ne sme biti več kot 6 mesecev pred datumom nakupa nepremičnine.
(3)
Nakupna cena nepremičnine lahko oceno vrednosti nepremičnine presega za največ 5 odstotkov. Nakupna cena pomeni nabavno ceno vrednosti nepremičnine, zmanjšano za vse nepremičnini neposredno pripisljive stroške. Neposredno pripisljivi stroški vključujejo na primer stroške za pravne storitve, davke od prenosa nepremičnine in druge stroške posla.
(4)
Politike in postopki vrednotenja nepremičnin določajo postopek pregleda posamezne vrednosti nepremičnine, če obstaja pomembno tveganje neustreznega vrednotenja, kot v naslednjih primerih:
1.
vrednotenje temelji na cenah, ki so na voljo samo od ene same nasprotne stranke ali posredniškega vira;
2.
na vrednotenje vplivajo osebe, povezane z družbo za upravljanje;
3.
na vrednotenje vplivajo drugi subjekti, ki bi lahko imeli finančni interes za uspešnost poslovanja nepremičninskega investicijskega sklada;
4.
na vrednotenje vplivajo ena ali več oseb znotraj družbe za upravljanje;
5.
na trgu pride do izrednega dogodka, povezanega z naložbo oziroma naložbami v nepremičnine iz sredstev nepremičninskega investicijskega sklada, in ima ta dogodek lahko vpliv na spremembo čiste vrednostni sredstev, ki predstavlja več kot 3 odstotno spremembo čiste vrednostni sredstev.
(5)
Politike in postopki vrednotenja nepremičnin opisujejo postopek pregleda, vključno z zadostnimi in ustreznimi preveritvami in kontrolami upravičenosti posameznih vrednosti nepremičnin. Upravičenost se ocenjuje glede na obstoj ustrezne stopnje objektivnosti vrednotenja nepremičnine. Takšne preveritve in kontrole vključujejo vsaj:
1.
preverjanje vrednosti nepremičnin s primerjavo med cenami, pridobljenimi od nasprotnih strank, in skozi čas;
2.
potrjevanje vrednosti s primerjavo realiziranih cen z zadnjimi knjigovodskimi vrednostmi;
3.
upoštevanje ugleda, doslednosti in kakovosti vira vrednotenja;
4.
primerjavo z vrednostmi, ki jih realizira tretja oseba;
5.
preverjanje in dokumentiranje izjem;
6.
izpostavljanje in raziskovanje kakršnihkoli razlik, ki so videti nenavadne ali odstopajo glede na primerjalno vrednost vrednotenja, določeno za posamezno vrsto nepremičnin;
7.
identifikacijo cen in upoštevanih parametrov, ki ne odražajo najnovejših informacij;
8.
primerjavo s cenami kakršnihkoli povezanih sredstev ali njihovih varovanj pred tveganji;
9.
pregled vhodnih podatkov, uporabljenih pri modelno zasnovanem določanju cen, zlasti tistih, na katere cena modela kaže večjo občutljivost.
(6)
Politike in postopki vrednotenja vključujejo ustrezne ukrepe stopnjevanja za obravnavanje razlik ali drugih težav pri vrednotenju nepremičnin.