30. člen
Opravljanje drugega dela
(1)
Delavec je dolžan opravljati delo, ki ni navedeno v pogodbi o zaposlitvi, če to delo ustreza usposobljenosti delavca v naslednjih primerih:
-
zmanjšanja obsega dela na delovnem mestu,
-
povečanja obsega dela na drugem delovnem mestu,
-
nadomeščanja začasno odsotnega delavca,
-
uvajanja nove ali izboljšave obstoječe tehnologije ali uvajanje nove organizacije dela,
-
nenadne okvare strojev in drugih sredstev za delo,
-
naravnih in drugih nesreč, ki prizadenejo delodajalca,
-
izvajanje ukrepov za varnost in zdravje pri delu,
-
izrečenega varstvenega ali vzgojnega ukrepa,
-
če delavec izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto, vendar z omejitvami, ali začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,
-
drugih utemeljenih primerih, ko je potrebno zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa in je delo potrebno nujno opraviti, da se prepreči nastanek škode,
-
ko je na delovnem mestu delavca podana neposredna nevarnost za njegovo življenje ali zdravje,
-
če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči večja materialna škoda delodajalcu.
(2)
Delavec je dolžan opravljati drugo delo dokler obstajajo razlogi, navedeni v prvem odstavku tega člena, vendar največ 90 dni v koledarskem letu (prekinjeno ali neprekinjeno).
(3)
Delavcu se lahko odredi drugo delo:
-
za katero se zahteva enaka ali največ ena raven nižja izobrazba, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,
-
za katero se zahteva enaka ali druga vrsta izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,
-
največ za delovni čas, kot je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi ter za enako razporeditev delovnega časa, kot je dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, in
-
kadar kraj opravljanja drugega dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom, z organiziranim prevozom delodajalca ali s službenim vozilom po časovno najkrajši povezavi od kraja bivanja delavca.
(4)
Za čas opravljanja drugega dela delavec prejema plačo, ki je zanj ugodnejša.
(5)
V primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje se lahko drugo delo odredi ne glede na vse predhodno navedene omejitve. Tako delo lahko traja dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda delodajalcu.