11. člen
(izvajanje trajnih in občasnih meritev emisije snovi)
(1)
Obratovalni monitoring mora zavezanec zagotavljati kot:
-
trajne meritve emisije snovi za tiste snovi, za katere je treba izvesti trajne meritve v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ali za posamezno vrsto naprav v skladu s posebnim predpisom, ki ureja za to vrsto naprav emisijo snovi v zrak,
-
občasne meritve emisije snovi za tiste snovi, ki niso snovi iz prejšnje alinee in za katere je za posamezno vrsto naprav s posebnim predpisom, ki ureja za to vrsto naprav emisijo snovi v zrak, določena mejna vrednost,
-
občasne meritve emisije snovi vseh tistih snovi, ki niso snovi iz prve in druge alinee tega odstavka, razen če je največji masni pretok teh snovi iz naprave enak ali manjši od mejnega masnega pretoka in je na podlagi sestave neočiščenega odpadnega plina možno izključiti prekoračitev mejnega masnega pretoka,
-
izdelavo ocene o dejanskem letnem času obratovanja naprave.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka občasnih meritev emisije snovi ni treba izvajati za metan, vodik, ogljikov dioksid, delno fluorirane ogljikovodike, didušikov oksid, amoniak, nemetanske hlapne organske spojine, popolnoma fluorirane ogljikovodike in žveplov heksafluorid, če je za posamezno napravo možno izračunati letno količino emisije v zrak na podlagi podatkov o nastajanju teh snovi pri obratovanju naprave in če izvajanje meritev emisije snovi ni določeno v okoljevarstvenem dovoljenju, izdanem za to napravo.
(3)
Za snovi, za katere je treba izvajati meritve koncentracij v odpadnih plinih na podlagi prvega odstavka tega člena, je treba ocenjevati tudi razpršene in ubežne emisije iz naprave.
(4)
Če je za obratovanje posamezne naprave v okoljevarstvenem dovoljenju določen drugačen način izvajanja obratovalnega monitoringa, kot je določen v prvem, drugem ali tretjem odstavku tega člena, mora zavezanec zagotoviti izvajanje meritev obratovalnega monitoringa iz okoljevarstvenega dovoljenja.