12. člen
(potrdila o izvoru, izdana v drugih državah)
(1)
Potrdilo o izvoru, ki ga izda pristojni izdajatelj v drugi državi članici EU na način in pod pogoji iz Direktive 2018/2001/EU in Direktive 2012/27/EU, ima v Republiki Sloveniji enako dokazno moč o podatkih iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena kot potrdila o izvoru, ki jih izda agencija. V Republiki Sloveniji se priznavajo potrdila o izvoru, ki jih izda druga država članica, izključno za dokazovanje deleža oziroma količine energije iz obnovljivih virov v naboru energetskih virov lastnika potrdil o izvoru.
(2)
Agencija zavrne priznanje potrdila o izvoru, če upravičeno dvomi o točnosti, zanesljivosti ali verodostojnosti potrdila. Zavrnitev priznanja potrdila o izvoru kot dokaza mora temeljiti na objektivnih, preglednih in neizključujočih merilih. Agencija obvesti Evropsko komisijo o zavrnitvi potrdila o izvoru z utemeljitvijo zavrnitve.
(3)
V primeru, ko agencija zavrne priznanje potrdila o izvoru, ki ga je izdal pristojni izdajatelj v drugi državi članici EU, je dolžna na zahtevo Evropske komisije priznati potrdilo o izvoru in odpraviti odločbo, s katero je zavrnila priznanje.
(4)
Potrdilo o izvoru, ki ga izda tretja država, se v Republiki Sloveniji ne prizna, razen če ima EU s tretjo državo sklenjen sporazum o vzajemnem priznavanju potrdil o izvoru, izdanih v EU, združljiv sistem potrdil o izvoru, vzpostavljen v navedeni tretji državi, in v primeru neposrednega uvoza ali izvoza energije.
(5)
Agencija kot izdajateljica potrdil o izvoru zagotovi sodelovanje z drugimi izdajatelji oziroma združenji izdajateljev, če to zmanjša ovire pri dostopu do drugih trgov. Pravna oseba, ki v skladu z 13. členom tega zakona zagotavlja tehnično upravljanje in vzdrževanje registra potrdil o izvoru, v ta namen zagotovi povezljivost z drugimi registri.