4. člen se v celoti črta in se nadomesti z novimi členi:
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
I. Zazidano stavbno zemljišče
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov določene kot gradbene parcele.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1.
pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena po določilih stanovanjskega zakona ter tlorisna površina prostostoječih garaž,
2.
pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom,
3.
pri ostalih poslovnih površinah se upoštevajo:
-
površine nepokritih skladišč, internih parkirišč ipd.,
-
površine namenjene delavnicam na prostem,
-
deli pridobivalnih površin peskokopov, glinokopov in kamnolomov, ki se nanašajo na poslovne površine,
-
površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje,
-
odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti,
-
javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02),
-
ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upošteva velikost površin po določilih odloka o komunalnih taksah v Mestni občini Celje oziroma po določilih ustrezne odločbe oziroma pogodbe za uporabo javnih površin.
Za določitev površin za ostala zazidana stavbna zemljišča iz tega člena se uporabijo naslednji kriteriji:
a)
Površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem ipd. se določijo iz podatkov o vrsti rabe in površin zemljiška katastra, pri čemer šteje za zazidano stavbno zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno po pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82 in Uradni list RS, št. 52/00 – ZENDMPE) z vrsto rabe 210 do vključno 215 ali pa je bilo za takšno zemljišče izdano dokončno gradbeno dovoljenje. V primeru, ko je dejanska raba drugačna od vrste rabe iz zemljiškega katastra oziroma obstaja dvom, se določi površina bodisi iz drugih uradnih evidenc ali pa se površino določi v posebnem ugotovitvenem postopku.
b)
Površine peskokopov, glinokopov in kamnolomov se določijo od dela pridobivalnega prostora po zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99), in sicer od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih urejenih površin, kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno.
c)
Odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti so vse površine namenjene tej dejavnosti, kot so npr. igralne površine (površine igrišč) s površinami spremljajočih objektov.
Zazidano stavbno zemljišče postane tudi tisto zemljišče, za katerega je bila izdana pravnomočna odločba o parcelaciji, izdana v skladu z določbami 215., 216. oziroma 217. člena Zakona o graditvi objektov ali pa, ko postane gradbeno dovoljenje, izdano za objekt, ki naj bi se gradil na njem, dokončno.
II. Nezazidano stavbno zemljišče
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Ne glede na gornje določbe se štejejo za nezazidana stavbna zemljišča samo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, če je:
a)
za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto na območjih kjer je sprejet državni ali lokacijski načrt,
b)
za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cestno omrežje ter da je za njih tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav na območjih, kjer je sprejet občinski prostorski red.
Ne glede na gornje določbe, se za nezazidana stavbna zemljišč štejejo tudi tista zemljišča, ki jih določa peti odstavek 218.b člena Zakona o graditvi objektov (zemljiške parcele namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin).
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz prejšnjega člena se upošteva:
1.
v primerih, ko je gradbena parcela določena:
-
se upošteva površina tistih zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih še ni zgrajena nobena stavba in za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da so zazidljive za stanovanjske ali poslovne stavbe,
2.
v primerih, ko k obstoječemu objektu še ni določena gradbena parcela:
-
se upošteva tista površina, ki tvori površine zemljiških parcel ali njihovih delov, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami tega Odloka in Zakona o graditvi objektov določene kot gradbene parcele, od katerih se odšteje tisti del površine, na kateri stoji ali se gradi katera koli vrste stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja, pomnožena s faktorjem 1,5.
3.
v primerih, ko zazidljiva gradbena parcela še ni določena:
-
se določi površina iz uradnih podatkov zemljiškega katastra za vse zemljiške parcele ali njihove dele, ki so določene z veljavnimi prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 oziroma občinskim prostorskim planom in veljavnimi izvedbenimi prostorskimi akti, kot stavbna zemljišča na katerih še ni zgrajen ali na katerih se še ne gradi katera koli vrste stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.
Ne glede na gornje določbe tega člena se določi površina za odmero nezazidanega stavbnega zemljišča samo za tista nezazidana stavbna zemljišč, ki izpolnjujejo pogoje iz 4.c člena tega Odloka glede komunalne opremljenosti.«