Za okužene se štejejo vse živali, pri katerih se:
-
leptospire dokažejo z direktno preiskavo krvi, urina ali cerobrospinalne tekočine v temnem polju mikroskopa;
-
gojiščno ali z biološkim poskusom dokažejo leptospire v krvi, izvrženih fetusih ali njihovih organih in ovojnicah ter organih poginjenih ali zaklanih živali;
-
ob zakolu ugotovijo značilne patoanatomske spremembe in se dokaže povzročitelj leptospiroze.
Diagnostične preiskave na leptospirozo se opravijo v primeru:
-
izvrga najpozneje v 12 urah po izvrgu. Če je rezultat diagnostične preiskave na leptospirozo 12 ur po izvrgu negativen, je treba preiskavo ponoviti čez 14 do 21 dni;
-
pogina obolelih živali, ki so kazale klinične znake leptospiroze najpozneje v 12 urah po poginu;
-
ob zakolu obolelih živali, če se ugotovijo spremembe sumljive na leptospirozo, najpozneje v 24 urah po zakolu ali
-
suma leptospiroze na podlagi kliničnih znakov.
Za diagnostične preiskave na leptospirozo je treba poslati:
a)
za serološke preiskave: 5–10 ml krvi brez dodatka antikoagulansov. Kri je treba odvzeti živalim 14 do 21 dni po pojavu kliničnih znakov;
b)
za mikroskopsko preiskavo v temnem polju mikroskopa: odvzeti kri, urin ali cerebrospinalno tekočino 5 do 7 dni po pojavu prvih kliničnih znakov in jo dostaviti v preiskavo najpozneje v 8 urah po odvzemu;
c)
za gojiščne preiskave ali biološki poskus:
-
pri živi živali od 5–10 ml krvi;
-
pri poginjeni ali zaklani živali jetra in ledvice, in sicer najpozneje 12 ur po poginu oziroma 24 ur po zakolu živali;
-
pri manjših fetusih cele, pri večjih jetra in ledvice ter plodove ovojnice najpozneje 12 ur po izvrgu. Odvzeti organi in fetusi se lahko hranijo v hladilniku pri +4 °C največ 24 ur po odvzemu.
Organe za gojiščne preiskave ali biološki poskus se ne sme zamrzniti. Sveže odvzete organe je treba takoj vsakega posebej spraviti v neprepustno embalažo in ustrezno označiti ter čimprej odposlati po kurirju, spravljene v hladilni torbi, kjer mora biti temperatura +5° C ves čas trajanja prevoza.
Za obolele se štejejo vse živali, pri katerih se poleg značilnih kliničnih znakov in povišanega titra dokaže še povzročitelj.
Vzorce vzame pristojni veterinar.
Vse laboratorijske diagnostične preiskave opravi Veterinarski inštitut Slovenije.