(1)
Slepi ali slabovidni otroci so tisti, ki imajo okvaro vida, očesa ali okvaro vidnega polja. Kategorizacijo mora po pravilih izvesti oftalmolog, najpogosteje je to tisti, ki otroka obravnava v okviru Nacionalnega centra za celostno rehabilitacijo slepih in slabovidnih. Pri otrocih, mlajših od enega leta, je nižja ostrina vida lahko še normalna, zato so do dodatka za nego upravičeni le tisti, ki imajo prepoznano očesno bolezen.
(2)
Glede na slabovidnost se za potrebe uveljavljanja pravic v skladu z zakonom razlikuje:
-
zmerno slabovidne otroke (1. kategorija): otrok ima 10 %-30 % korigiranega vida ali otrok s slepoto le na enem očesu in ohranjenim vidom na drugem očesu;
-
težko slabovidne otroke (2. kategorija): otrok ima 5 %-9,9 % korigiranega vida na boljšem očesu, uporablja preostali vid, vidna ostrina manj od 0,1 do 0,05 (štetje prstov na tri metre) ali zoženo vidno polje na 20 stopinj ali manj okrog fiksacijske točke, ne glede na ostrino vida.
(3)
Glede na slepoto se za potrebe uveljavljanja pravic v skladu z zakonom razlikuje:
-
slepota, 3. kategorija: vidna ostrina manj od 0,05 (štetje prstov na 3 metre) do 0,02 (štetje prstov na 1,5 metra) ali zoženo vidno polje okrog fiksacijske točke na 5-10 stopinj, ne glede na ostrino vida;
-
slepota, 4. kategorija: vidna ostrina manj od 0,02 (štetje prstov na 1,5 na metra) do zaznavanja svetlobe ali zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke do 5 stopinj, ne glede na ostrino vida
-
slepota, 5. kategorija: vidna ostrina 0 (amaurosis) - dojem svetlobe negativen.