(1)
V primeru naravnih in drugih hujših nesreč, večjih epidemij ali podobnih izrednih okoliščin (v nadaljevanju: izredne okoliščine), ko seje državnega sveta ni mogoče izvesti z osebno navzočnostjo državnih svetnikov brez tveganja za njihovo zdravje in varnost, lahko predsednik državnega sveta po posvetovanju s kolegijem, na sejo katerega so vabljeni tudi predsedniki komisij, skliče sejo na daljavo.
(2)
Predsednik državnega sveta lahko sejo iz prvega odstavka tega člena skliče brez predhodnega posvetovanja s kolegijem, kadar je to nujno potrebno, ker je odločitev treba sprejeti v roku, ki je krajši od sedem dni.
(3)
Seja na daljavo je seja, na kateri vsi državni svetniki ali del državnih svetnikov sodeluje izven sedeža državnega sveta s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki omogoča razpravo in glasovanje na daljavo.
(4)
Seja na daljavo se izvede z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki omogoča prenos slike in zvoka ali samo zvoka v takšni kvaliteti, da je mogoče brez vsakega dvoma ugotoviti identiteto državnega svetnika, ki na seji sodeluje izven sedeža državnega sveta.
(5)
Odločitev o tem, ali bo sodeloval na seji izven sedeža državnega sveta, sporoči državni svetnik v roku, ki ga določi predsednik državnega sveta. Če državni svetnik na seji sodeluje izven sedeža državnega sveta, mora zagotoviti, da je njegova komunikacijska naprava povezana v omrežje, ki omogoča prenos slike in zvoka ali samo zvoka.
(6)
Pri ugotavljanju sklepčnosti se za prisotne štejejo državni svetniki, ki so osebno prisotni na seji na sedežu državnega sveta, in državni svetniki, ki na seji sodelujejo z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije.
(7)
Državni svetniki praviloma glasujejo na podlagi poimenskega klicanja državnih svetnikov, ki ga opravi predsedujoči, oziroma s tehnologijo glasovanja, če jo informacijsko-komunikacijska tehnologija omogoča.
(8)
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za seje kolegija, interesnih skupin, komisij in drugih delovnih teles na daljavo.