Pri planiranju novih stanovanjskih objektov in prometnic v okolju, kjer hrup že presega dovoljene ravni iz tabele Ia, je potrebno v skladu z možnostmi, ki izhajajo iz tehnično ekonomske in higiensko sociološke analize, zagotoviti dovoljene imisije hrupa tako, da se:
-
prostorsko ločijo viri hrupa v območjih občutljivih za hrup;
-
uporabijo aktivni protihrupni ukrepi;
-
ustrezno spremeni namenska raba zemljišča oziroma objektov;
-
predvidi ustrezna zazidava zemljišč.
Aktivni protihrupni ukrepi so ukrepi za zmanjšanje emisije hrupa ali ukrepi za zmanjšanje širjenja hrupa v okolje.
Ko pri planirani gradnji objektov hrup že presega dovoljene ravni iz tabele Ia in ni mogoče z ukrepi iz prvega odstavka tega člena doseči dovoljenih ravni hrupa v okolju, se mora zagotoviti predpisane imisijske vrednosti vsaj pred okni prostorov občutljivih za hrup in šele v primeru, če to ni mogoče, je treba s pasivnimi ukrepi zagotoviti dovoljene vrednosti hrupa iz tabele II.
Pasivni protihrupni ukrepi so ustrezna zvočna izolacija oken, fasadnih in obodnih elementov prostorov občutljivih za hrup.