21. člen
(program preizkušanja v letenju)
(1)
Za izvedbo preizkušanja eksperimentalnega zrakoplova v letenju izdelovalec pripravi program preizkušanja.
(2)
Program preizkušanja v letenju in vsako naslednjo revizijo tega programa mora potrditi letalski strokovnjak.
(3)
Program preizkušanja eksperimentalnega zrakoplova v letenju mora vsebovati najmanj naslednje vsebine:
1.
preglednica vseh področij preizkusov v zraku,
2.
parametri in omejitve, ki jih mora pilot ali posadka upoštevati med preizkušanjem v letenju,
3.
podatki o zračnem prostoru in področjih, kjer se bo izvajalo preizkušanje v letenju na podlagi ocene tveganja,
4.
podatki o reševalni opremi med preizkušanjem v letenju,
5.
opis opreme za zapisovanje podatkov leta in njen vpliv na obnašanje in zmogljivosti zrakoplova,
6.
postopki v sili,
7.
podatki o pregledih in vzdrževanju, ko se izvaja preizkušanje v letenju,
8.
cilji in način preizkusa, pogoji, parametri in omejitve pri preizkusu ter vremenske omejitve za vsak posamezni let ali serijo letov z istim namenom,
9.
minimalni obseg preizkušanja v letenju, ki ga je treba opraviti v končni konfiguraciji eksperimentalnega zrakoplova za prehod v uporabo, v skladu s petim odstavkom tega člena.
(4)
Če se v obdobju preizkušanja v letenju pojavi potreba po spremembi programa preizkušanja v letenju, izdelovalec izdela revizijo in jo pošlje v pregled agenciji, ki odloči o nadaljevanju preizkušanja v letenju. Ne glede na prejšnji stavek izdelovalec pregled revizije programa preizkušanja v letenju izvede sam, certifikacijska oseba izdelovalca pa odloči o nadaljevanju preizkušanja v letenju s potrditvijo spremembe pogojev letenja, če je agencija izdelovalcu v okviru sistema kakovosti potrdila ustrezni privilegij za potrditev pogojev letenja in izdajo dovoljenja za preizkušanje v letenju.
(5)
Minimalni obseg preizkušanja v letenju, ki ga je treba opraviti v končni konfiguraciji eksperimentalnega zrakoplova za prehod v uporabo, je:
1.
letenje v celotnem razponu dovoljenih hitrosti, v vzpenjanju, horizontalnem letu, spuščanju in v zavojih v vseh predvidenih letalnih konfiguracijah in konfiguracijah predvidene opreme,
2.
letenje z izvajanjem drugih manevrov, predvidenih za prihodnjo uporabo eksperimentalnega zrakoplova,
3.
vzletanje in pristajanje v vseh razpoložljivih konfiguracijah z meritvami najkrajše uporabne vzletne oziroma pristajalne steze,
4.
letenje z mejnimi položaji težišča, kakor ustreza posamezni konfiguraciji morebitne opreme,
5.
spuščanje, prilet in pristanek z minimalno dovoljeno indicirano količino goriva,
6.
deset ur letenja in 40 pristankov za eksperimentalne zrakoplove z lastnim pogonom oziroma pet ur letenja in 20 pristankov za eksperimentalne zrakoplove brez pogona, razen če zaradi posebnosti eksperimentalnega zrakoplova agencija odobri drugačen obseg preizkušanja.
(6)
Ne glede na prejšnji odstavek je za eksperimentalne zrakoplove, izdelane po 3. točki prvega odstavka 5. člena tega pravilnika, kadar gre za spremembe v opremi ali postopkih, ki ne vplivajo pomembno na omejitve eksperimentalnega zrakoplova, podane z letalnim priročnikom eksperimentalnega zrakoplova, veljavnim pred začetkom izdelave, treba:
1.
preizkusiti vsa območja parametrov uporabe eksperimentalnega zrakoplova, na katere ima vpliv tehnična sprememba, ki je bila predmet izdelave po tem pravilniku, in
2.
opraviti pet ur letenja;
(7)
Ne glede na peti odstavek tega člena se lahko v primeru izdelave izvedenke tipa oziroma modela letala, ki ga je izdelovalec že izdelal v preteklosti, minimalni obseg preizkušanja, ki ga je treba opraviti v končni konfiguraciji eksperimentalnega zrakoplova za prehod v uporabo, zmanjša. Predlog za izvedbo manjšega obsega preizkušanja v letenju izdela predlagani letalski strokovnjak in mora biti priložen vlogi za izdajo potrdila za izdelavo. Agencija odloči o dopustnosti in obsegu zmanjšanega minimalnega obsega preizkušanja v letenju v potrdilu za izdelavo.
(8)
Program preizkušanja v letenju ne sme vsebovati preizkusov v letenju, pri katerih je predvideni rezultat poškodba strukture, krmilnega sistema ali pogona. Preizkusi v zraku morajo biti zasnovani kot praktična potrditev predhodno računsko ali z zemeljskimi testi dokazane ustreznosti ali presoje strokovnjaka.