6. člen
(opredelitev nevarnosti)
Vrste nevarnosti, ki obstojajo pri delu na delovnem mestu, so lahko povezane z naslednjimi dejavniki:
1.
mehanskimi dejavniki v zvezi z uporabo delovne opreme:
–
nepravilno ali pomanjkljivo varovanje vrtljivih oziroma gibljivih delov, ki so vključeni v delovni proces drobljenja, obrezovanja, zbadanja, udarjanja oziroma vleke,
–
prosto gibanje delov ali materiala (padanje, kotaljenje, drsenje, prevračanje, razletavanje, nihanje, razsutje...), ki ogroža delavce,
–
premiki delov delovne opreme, premikanje vozil,
–
nevarnosti poklopa, zaklopa, zagrabitve;
2.
dejavniki v zvezi z načinom dela in razporeditvijo delovnih mest:
–
nevarne površine (ostri robovi, koti, konice, hrapave površine, štrleči deli...),
–
opravljanje dela na višini,
–
omejen prostor (npr. če mora nekdo delati med dvema fiksiranima deloma, ki sta preveč skupaj),
–
možnost spotikov, zdrsov in padcev (npr. vlažne ali zaradi drugih razlogov spolzke površine),
–
stabilnost na delovnem mestu,
–
vpliv uporabe osebne varovalne opreme (oviranje) na delo,
–
metode in tehnike dela,
–
vstopanje in delo v zaprtih prostorih;
3.
električno energijo:
–
neposredni dotik; nezavarovani deli pod napetostjo (neizolirani prosti vodi, tokovni odjemniki…),
–
neposredni dotik; zavarovani deli pod napetostjo (transformatorske postaje, VN celice, kompenzacijske naprave, elektroomarice, elektroinštalacije…),
–
posredni dotik (oprema, vezana na električno energijo npr. stroji, oprema, naprave, prenosno orodje…),
–
statična elektrika,
–
udar strele,
–
obločni plamen;
4.
nevarnimi snovmi:
–
vdihavanje, uživanje zdravju nevarnih snovi oziroma njihov prodor v telo skozi kožo,
–
uporaba vnetljivih in eksplozivnih snovi,
–
pomanjkanje kisika (zadušitev),
–
prisotnost snovi z lastnostjo razjedanja,
–
reaktivne/nestabilne snovi,
–
prisotnost senzibilizatorjev (preobčutljivost na določeno snov),
–
požar ali eksplozija;
5.
fizikalnimi dejavniki:
–
izpostavljanje ionizirnim in neionizirnim sevanjem,
–
izpostavljanje laserskim žarkom,
–
izpostavljanje hrupu, ultrazvoku,
–
izpostavljanje mehanskim vibracijam,
–
izpostavljanje snovem z visoko temperaturo,
–
izpostavljanje snovem z nizko temperaturo,
–
prisotnost snovi pod tlakom (stisnjen zrak, para, tekočine);
6.
biološkimi dejavniki:
–
tveganje infekcije pri manipuliranju z biološkimi dejavniki in nenamerno izpostavljanje mikroorganizmom,
–
prisotnost alergenov;
7.
ekološkimi razmerami:
–
neustrezna oziroma neprimerna razsvetljava,
–
neprimerna temperatura/vlaga/ ventilacija,
–
prisotnost snovi, ki onesnažujejo;
8.
razmerjem delavca do delovnega mesta:
–
odvisnost od standardov dela,
–
odvisnost od navodil, ko se menjavajo pogoji,
–
vpliv pričakovanih odstopanj delovnih postopkov,
–
ustreznost osebne varovalne opreme,
–
motivacija za varno delo,
–
ergonomski dejavniki, prilagoditev delovnega mesta delavcu;
9.
psihološkimi dejavniki:
–
značilnosti dela (intenzivnost, monotonija),
–
prostorska zasnova delovnega mesta (klavstrofobija, osamljenost),
–
konfliktni odnosi,
–
sodelovanje pri odločanju,
–
visoke zahteve, slab nadzor nad delom,
–
način reagiranja v primeru sile;
10.
organizacijo dela:
–
dejavniki, na katere vpliva delovni proces (npr. ponovljivost, sistem izmen, nočno delo),
–
učinkovitost sistema vodenja in pravilne priprave za organiziranje, načrtovanje, spremljanje in kontrolo postopkov varovanja zdravja in varnosti pri delu,
–
vzdrževanje opreme, vključno z varnostno opremo,
–
pripravljenost v primeru sile;
11.
ostalimi dejavniki:
–
tveganja, ki jih povzročajo druge osebe (npr. nasilje nad prodajnim osebjem, delo za okenci pri poslovanju s strankami, delo revizorjev, inšpektorjev, policistov),
–
delo z živalmi,
–
delo v atmosferi z nizkim ali visokim tlakom,
–
neugodni vremenski pogoji,
–
popolnost programske opreme,
–
delo v bližini vode ali pod vodno gladino,
–
spreminjajoča se delovna mesta.