Organizacije in organi iz 2. člena te uredbe morajo v mejah svojih pravic in obveznosti določiti načrte varnostnih ukrepov v izrednih primerih.
Z izrednimi primeri po tej uredbi so mišljeni: teroristične akcije, ugrabitve letal, sabotaže, grožnje s podtikanjem bomb ali drugih eksplozivnih naprav, podtikanje vnetljivih ali drugih snovi, nevarnih za življenje ljudi, letalske nesreče, požari, elementarne in druge nesreče, ki spravljajo v nevarnost življenje več ljudi in grozijo, de nastane večja gmotna škoda.
Organizacije in organi iz 2. člena te uredbe morajo v mejah svojih pravic in obveznosti določiti načrte varnostih ukrepov za primere, ko se vozijo jugoslovanski in tuji državniki.
Načrti varnostnih ukrepov v izrednih primerih obsegajo predvsem:
-
sistem obveščanja v določenem izrednem primeru;
-
ukrepe, ki jih organizacija oziroma organ iz 2. člena te uredbe izvaja v določenem izrednem primeru;
-
sredstva, ki jih organizacija oziroma organ iz 2. člena te uredbe angažira v določenem izrednem primeru;
-
dela in naloge oseb, ki morajo ukrepati v določenem izrednem primeru;
-
načrt letališča in njegovega območja.
V načrtih ukrepov iz četrtega odstavka tega člena se določi tudi odgovorna oseba v organizaciji oziroma organu iz 2. člena te uredbe za izvajanje varnostnih ukrepov v določenem izrednem primeru.