3. člen
(pogoji za video komunikacijski sistem)
(1)
Video komunikacijski sistem mora zagotavljati zaupnost, celovitost, razpoložljivost in avtentičnost videokonference.
(2)
Video komunikacijski sistem mora upoštevaje stopnjo tveganja glede varnosti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, in naravo upravne zadeve, v kateri se izvaja videokonferenca, zagotavljati zaščito pred nenamerno ali nepooblaščeno uporabo, uničenjem, izgubo, spremembo, razkritjem ali dostopom do osebnih podatkov. Prenos mora biti šifriran in onemogočeno kakršno koli spreminjanje slike, zvoka in drugih podatkov, ki se prenašajo med organom in udeležencem videokonference. Uradni osebi morata biti omogočena nadzor nad dostopom do videokonference, vklopom in izklopom kamere ter mikrofona udeležencev in preprečitev nedovoljenega snemanja videokonference v okviru video komunikacijskega sistema.
(3)
Video komunikacijski sistem mora zagotavljati neoviran dvosmerni prenos slike in zvoka ter drugih podatkov med organom in udeleženci brez zakasnitev. Video komunikacijski sistem mora zagotavljati prenos slike in zvoka v takšni kakovosti, da omogoča ugotovitev skladnosti podobe udeleženca videokonference s fotografijo na veljavni javni listini, ki jo je izdal državni organ (v nadaljnjem besedilu: javna listina), in pregled podatkov na njej za namen ugotovitve istovetnosti udeleženca in nemoteno izvajanje videokonference.
(4)
Video komunikacijski sistem mora zagotavljati uporabo čakalnice in možnost nadzora dostopa do videokonference, da se zagotovi ločena videoidentifikacija in druga ločena obravnava vsakega od povabljenih udeležencev.
(5)
Video komunikacijski sistem mora omogočati deljenje slike zaslona, če ga deli uradna oseba ali z dovoljenjem uradne osebe drug udeleženec videokonference.
(6)
Video komunikacijski sistem mora omogočati prenos podatkov (datotek).
(7)
Video komunikacijski sistem mora omogočati ugotavljanje istovetnosti udeležencev s sredstvi elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti.