Merila vrednotenja (MV) za naravne znamenitosti so:
-
izjemnost,
-
tipičnost (značilnost)
-
kompleksnost pojavov,
-
ekološki vidik
-
kulturni vidik.
Pri merilu izjemnosti se upošteva znotraj tipološke skupine frekvenca pojavljanja, dimenzije ali druge značilnosti, ki se primerjajo znotraj Slovenije, v posebnih primerih tudi v Evropi in na svetu. Merilo upošteva absolutno redkost pojavljanja, relativno redkost pojavljanja, izjemne dimenzije in izredne ali enkratne oblike.
Pri merilu tipičnosti se upošteva naravne znamenitosti, ki ponazarjajo določene naravne pojave, pojavne oblike in procese, oziroma so značilni ali zelo nazorno oblikovani predstavniki določene vrste pojava.
Pri merilu kompleksnosti se upošteva naravne znamenitosti, ki nastopajo povezano in sestavljajo novo vrednoto, če je vrednost takega kompleksnega pojava večja od seštevka posameznih vrednot.
Pri ekološkem merilu se upošteva ekosisteme z naslednjimi lastnostmi: visoko stopnjo ohranjenosti, veliko pestrost habitatov oziroma veliko pestrost vrst (stabilni ekostistemi) in redke ekosisteme.
Pri kulturnem merilu se upošteva pričevalnost, simbolna vrednost, slikovitost in pomen v ožjem in širšem prostoru (krajinski vidik).