15. člen
Uporaba jezikov in pisav
(1)
Upravni postopek se vodi v jeziku narodov in narodnosti Jugoslavije v skladu z ustavo SFRJ, ustavami republik in ustavama avtonomnih pokrajin, z zakoni, statuti občin in s samoupravnimi splošnimi akti samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu s statutom.
(2)
Državljani Jugoslavije, ki so pripadniki jugoslovanskih narodov in narodnosti, imajo v skladu z zakonom, s statutom občine in s samoupravnim splošnim aktom v skladu s statutom pravico uporabljati kot stranke in kot drugi udeleženci v postopku svoj jezik. Če se postopek ne vodi v jeziku stranke, ji mora organ omogočiti, da v svojem jeziku spremlja njegov potek. Organ pouči stranko oziroma drugega udeleženca o uporabi jezika v postopku; v zapisnik je treba zapisati, da sta bila poučena o tej pravici, in vpisati, kaj sta v zvezi s tem poukom izjavila.
(3)
Stranke in drugi udeleženci v postopku, ki niso državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije in ne znajo jezika, v katerem teče postopek, imajo pravico spremljati potek postopka po tolmaču.
(4)
V upravnem postopku so v enakopravni uporabi pisave narodov in narodnosti Jugoslavije.